Anonimen
|
Se kar strinjam z Anuško. Vsak otrok rabi občutek stalnosti, torej stalno potrjevanje, kar se tiče občutkov varnosti, ljubljenosti, sprejetosti, po drugi starni pa to pomeni stalnost tudi kar se tiče doslednosti - pravila morajo biti točno določena in držati se jih je treba kot pijanec plota, tudi kar se tiče kazni, tudi ta mora biti jasno in ko se s čem grozi (npr. ne bo risank, igrače bodo šle v smeti,...), je to potrebno tudi izvršiti. Le z stalnostjo je otroku jasno, kaj se od njega pričakuje in zahteva ter predvsem kaj dobi nazaj za svoje dobro/slabo obnašanje.
Še na eno stvar sem pomislila, ne vem, nanč, boš najbolje vedela, če mogoče to velja tudi za vas: mogoče se z vašo pupo veliko ukvarjate, veliko se ji dogaja, vendar je zanjo tega preveč, pa premalo samega stiskanja, crkljanja. Namreč naša pupa je zeeeelo crkljiva, nežna duša, po drugi strani pa je zelo trmasta  in ko si nekaj zapiči v glavo, se bo drla tudi dve uri, da bi tisto dosegla. Ji pa ogromno pomeni, ne da skupaj riševa, igrava,... temveč, da se stiskava, da se vleževa na posteljo in se lahko stisne k meni, vmes pa se kaj pogovarjava. Tega rabi eno uro na dan, najmanj. Potem je kot angelček, leta okoli, se sama zaigra, sama bere knjigice, če pa tega stiskanja ni (ker moramo kam iti,...), je cel dan tečkana, jokava. Mogoče je tudi vaša punčka taka?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
!Nevem kaj jo muči?Al je res tako obdobje,ki mine?!Vem samo,da grožnje ne zaležejo,pa tudi po riti ne,do zdaj je najbolj zaleglo NA IGNOR,in pa v sobo za kazen.Lp vsem mamicam!
. Skratka naša tavečja je prva pol leta po prihodu bratca funkcionirala kot prej, a potem se je začelo uporništvo, trma, jezikanje,... skratka vse to sem sprejela kot neko opozorilo, da ji nekaj ne štima. Poizkusila sem jo čimmbolj zaposliti z igranjem, z risanjem, z ustvarjanjem, z mojimi deli v kuhinji in moram priznati, da je bilo naporno, a se je nekako obrestovalo. Še vedno ima svoje izpade trmoglavljenja, a to sprejmem v zakup, saj je vendar otrok, ki se razvija v samosvojo osebnost. 
, upam da bo kmalu prišla nazaj prej ni bila tako huda, vedno pa sem se spraševala zakaj
. Hvala vsem.
