Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
|
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
  | Stran: [1] |
| Uporabnik | |
|
 |
Čudni občutki, depresija..
28.1.2005 22:26:00
|
|
|
|
Sneguljcica
|
Živjo!
Danes so me pri popoldanskem počitku zajele take čudne misli; Kar naenkrat se mi je posvetilo, da sem noseča in da bom kmalu rodila in kaj to sploh pomeni...Prej se mi je zdelo vse tako v oblakih, sanjsko, nerealno...Kot da bi brisala tist del da v meni raste pravi pravcati clovecek...Sem dobla tak napad tesnobe, da bi najraje kar pobegnala...da bi se kar nekam skrila...skrila pred sabo, pred otrockom, pred trebuhom, pred neznanim in strasljivim...Prej sem videla samo trebuh in samo stanje do poroda, zdaj pa mi je misli zaneslo naprej in tolk da nisem zacela hiperventilirat. In ko sem vstala in sem se gledala v ogledalo-vse tiste strije, ki so vzbrstele v zadnjem tednu so me spravile v jok...Konec lepe koze, konec mladosti...kar naenkrat spet obcutek nemoci pa strahu pa vprasanja v stilu "V kaj sem se spravla????Kaj mi je blo???":((
Grozno sem custveno labilna...Fanta bi najraj kar nagnala & na zivce mi gre, da ljudje, ki meni niso blizu skoz sprasujejo ce je ze kej pa kdaj bo kej (se mi zdi da skor ne mine dan da ne bi moj fant po telefonu odgovarjal na ta vprasanja kolegom pa sorodnikom pa kr enim x ljudem)...
No, sej ne vem zakaj tole pisem sem gor, sam sem se mogla mal razpisat...mogoce pa je se kera na istem pa bo vidla da ni edina...
Lahko noc!:rozica:
|
|
|
|
| |
Čudni občutki, depresija..
28.1.2005 23:13:51
|
|
|
|
bikica30
|
Jaz sem sicer sele v 27.tednu, pa me vcasih tudi panika grabi...popolnoma te razumem. Sicer zaenkrat še ne razmišljam v stilu: kaj mi je tega treba bilo, ampak se bolj delam kot da nič ni. Tako: ok, noseča sem, rodila bo, naprej pa ne gre...to, da bo prišel en mali, živi človeček pa še nisem sprocesirala...da bom MAMA!
Kaj naj ti rečem? Prepričana sem, da mati narava tako naredi, da ko zagledaš malo nebogljeno detece, takoj pozabiš na vse, poleg tega pa tudi časa nimaš več za čudne misli, vsaj upam, da je to tako...
Saj bo!!! Ne daj se, čez nekaj dni boš mamica :rozica: in to bo nekaj najlepšega...
|
|
|
|
| |
Čudni občutki, depresija..
29.1.2005 10:12:15
|
|
|
|
Seven*
|
Hey. Vsako nosecnico zagrabi kaj podobnega. Ce pa ze ne med nosecnostjo, pa vsaj enkrat po porodu. To ni nic cudnega. Otrok je pac velika odgovornost, ki se je hvalabogu zavedas. Marsikatera sploh ne dojame kaj to pomeni. In to obdobje je najhujse. Zadnji dnevi so meni sli tako zelo na zivce. Tudi mene so nonstop klicali.. Kot da je od mene odvisno, kdaj se bo zacel porod.. Svetujem ti, da izklopita telefone in se javljata samo najbliznjim. Tako sva naredila midva.. Imejta svoj mir in se posvetita drug drugemu. Strucka bo pa kmalu..
|
|
|
|
| |
Čudni občutki, depresija..
29.1.2005 10:16:47
|
|
|
|
lenika
|
Jaz še nisem noseča, a vseeno veliko razmišljam o tem, kako bo potem. Zelo si želim otroka in prav tako spremembe, ki jo bo prinesel otrok. Otrok v hišo prinese veliko veselja, smeha in radosti. Hkrati pa seveda tudi odgovornosti, ki se je v podzavesti vsi nekako potihem bojimo. Mogoče ne toliko odgovornosti, kot se bojimo, če smo sposobni tega, če nam bo uspelo in tako naprej. Logično je, da se po eni strani tudi malo bojimo biti starši, kjti to je ena izkušnja, ki je nismo še nikoli poskusili in ta izkušnja je za celo življenje.
Vseeno pa se moramo zavedati predvsem tistih lepih stvari, ki jih prinese otrok in teh verjemi, ni malo. Zavedati pa se moramo tudi, da bodoče mamice v tem vsem nismo same. Ob sebi imamo svoje partnerje, svoje starše, njegove starše, sorodnike, prijatelje.
Predlagam ti, da se sprostiš in v miru pričakaš porod in se otroka in novega načina življenja čim bolj veseliš.
Želim ti čim lažji porod in veliko sreče in veselja z novim bitjecem v tvojem življenju.
LP :sloncek::kuza::bravo:
|
|
|
|
| |
Čudni občutki, depresija..
29.1.2005 10:59:06
|
|
|
|
nita
|
Draga Sneguljčica!
Jaz te čist razumem. Mam tut samo še 10 dni do roka, tko da tut mene panika grab. Mojga 100x na dan vprašam, če sem kaj tečna, ker naj bi :nosecka: ble, pa verjetno iz previdnosti reče, da "sploh ne". Misli si pa itak verjetno svoje. Pa skoz mu ponujam, naj bo še on mal :nosecka:, ker mam jaz že dost, pa kr noče. Pol sem pa za povrh začela že sanjat - enkrat bolnico, drugič že doma dojenje, pa previjanje, kopanje... Saj ne da bi hotla, podzavest verjetno.
V glavnem, vedi, da nisi sama. Jaz bom verjetno kr znorela od vseh teh skrbi, ki me terejo zadnje dni, če ne bom šla kmal rodit - kaj bo šele pol???
L.P. Anita
:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica: en šopek zate
|
|
|
|
| | Stran: [1] |
Za doječe matere.
пеперутка16
Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?
Natisni
