Anonimen
|
Naša pediatrinja je mnenja, da je ta stvar pač dedna in nam nikoli ni niti omenila, da bi morali kakšne vaje izvajati. Vem pa, da tako misli, ker jo je prijateljica, ki ima pri njej svoje tri fantke, o tem, ko ji je doma mama nekaj težila, vprašala, in je dobila tak odgovor. Tako da se jaz s tem sploh ne ukvarjam. Enkrat smo sicer bili poslavi k urologu, ampak to zato, ker se je pediatrinji zdelo, da izvodila nima na sredini glavice, ampak malo postrani. Urolog je potem ugotovil, da to samo tako izgleda, ker je kožica na eni strani priraščena in jo na silo potegnil dol. Groza! Otrok je tulil še tri dni. Rečeno je bilo, da naj bi ga potem umivala s kamilicami oz. fiziološko, ampak meni srce ni dalo, da bi ga ob tistih bolčečinah še kaj matrala zraven. Tudi pediatrinja se je strinjala z mano in je še celo rekla, da je bilo pri njenem sinu isto, in da se ni nazaj priraslo, kot bi se lahko, ker tega ni počela. Ne vem, jaz sem se odločila, da bom počaka. Kar bo, pa bo. Včasih malo poskusim, kako kaj zgleda, ampak Tibor mi sploh ne pusti. Sem ga pa enkrat videla, ko se je v banji igral z lulčkom, da mu je uspelo potegniti kožico dol. Ne vem sicer točno, toda nekako tako je izgledalo. Tako da so izgleda tudi kar se tega tiče mnenja pediatrov različna. Naša je mnenja, da je to pač dedna zadeva in da se potem do šestih ali sedmih let pokaže, ali je treba operirati ali ne. Jaz ji zaupam.
|