barbara17
|
Danes sem se prav zamislila nad tem kako sem "škrta" do sebe. Nič si ne privoščim, nič si ne kupim (razen kar je nujno potrebno):(,.... seveda mi za hčerko ni nikoli nič škoda, ravno tako za moža. Tudi on ne zapravlja na veliko, saj gradiva in ves "finančni višek", ki ga ni ravno veliko, še posebej zadnje leto, ko sem zamenjala službo(iz dobro plačane ampak totalno neprimerne za moje želje biti čimveč z družino v dosti slabše plačano, ki pa mi daje veliko osebnega zadovoljstva in časa za hčerko:angel: in moža:love: - ja saj vem vse ima svojo ceno, ampak tako sem se sama zavestno odločila, pa to sedaj ni ravno problem). Pa vseeno, mož si vsaj 4x letno privošči en dan smučanja s prijatelji :bravo:(jaz ne smučam, drugače bi verjetno šla skupaj), gre sem pa tja na kakšno pijačo s prijatelji, orenk večerjo za novo leto, ki si jo financirajo sami,...npr, včeraj si je ravno kupil nove rokavice za smučanje, ker so ta stare preveč okorne in vroče,.... ampak še vedno lahko služijo svojemu namenu. Saj mu nič ne očitam samo sama sebi grem na živce:grrr:, ker tudi jaz ne morem biti taka. Za vsako stvar študiram če jo sploh res rabim, pa odlašam do konca (npr. pred časom so mi eni sicer zelo priljubljeni škornji skoraj razpadli na nogah, ker sem že 2 leti kupovala nove in se nikakor nisem mogla odločit, da dam tistih 25.000 tisoč, ker jih nisem nujno potrebovala. No sedaj sem si jih bila končno primorana kupiti). Prav prilegla bi se mi kakšna savna, masaža, kozmetičarka, da ne govorim o obisku frizerja (ampak saj zaenkrat je še vredu ... ipd izgovori). No in kako iz svoje kože, da mi ne bi bilo žal za vsak tolar, ki bi ga zapravila zase, čisto tako iz veselja in ne potrebe? Kakšen nasvet?!:zmeden:
|