nejcko
|
Žijo! Včeraj sem doživela svojevrsten šok in vas lepo prosim, da mi svetujete, kaj mi je storiti. Pa naj povem lepo po vrsti. Med stvarmi okoli vzgoje sva se z možem med drugim tudi strinjala, da ne bova nikoli, ampak res nikoli, sinu kupovala nasilnih igrač, kamor sodijo tudi pištole in podobno. Res sva se trudila, da bi čim kasneje spoznal orožje, čeprav je to v današnjem času zaradi filmov, reklam in celo risank povsem nemogoče. Tako je naš nadebudnež že spomladi začel zunaj pobirati palice in jim govoril "strela", vendar mu jih nikoli nisem pustila prinesti v stanovanje, ker sva ga učila, da pri nas se ne streljamo. Seveda je pač v vrtcu in zunaj prišel v stik s pištolami-igračkai, a nikoli ni izrazil želje, da bi jo imel tudi sam, kar me je zelo razveseljevalo. Včeraj pa smo šli na obisk k sorodnikom in naš mali je za novoletno darilo dobil set plastičnih igrač, ki vključuje PIŠTOLO, NOŽ IN PIHALNIK. Midva z možem sva kar onemela, mali pa je bil seveda navdušen. Ne zanam opisati, kaj vse mi je tisti trenutek rojilo po glavi. V redu, pihalnik, pa mogoče celo pištola, ampak NOŽ... Mali je seveda takoj začel s fintami ala ti bom odrezal roko, pa glavo... Mi je kar slabo postalo. Mož mu je začel razlagati, kaj vse se lahko zgodi, če nekoga poškoduješ z nožem, toda kako triletniku, ki je še bolj divje in malce grobe narave, razložiti resnični pomen orožja. Potem sva z možem začela debato o tem, kako sploh morejo delati tako nasilne igrače in se mi zdi (upam), da so sorodniki skapirali, da so s tem darilom krepko mimo udarili. Ko smo odšli, sem to darilo pospravila in ga sinu nisem hotela več dati. Bilo je kričanje, jok, ihta... Hvala bogu je bil čas za spanje, stvar sem preložila na danes, a včeraj z možem nisva našla nobene pametne rešitve. Bojim se, kaj bo, ko bo mali prišel iz vrtca, ker je že zjutraj začel spraševati, pa sem mu rekla, da se bomo menili popoldan. Prosim pomagajte mi, svetujte mi, kako naj rešim situacijo. Vem, slej ko prej bi prišlo do tega, a res si nisem mislila, da že pri treh letih. Ali naj mu igrače pustim in prvič, ko ga bo minilo (kar ga vsekakor bo), jih pospravim do nadaljnega ali za vedno (ha, to bi mi bilo še najbolj všeč)? Ali naj vztrajam in mu jih sploh ne dam, pri tem pa tvegam večdnevno prerekanje, slabo voljo in jok? Kaj bi storile ve? Vem, da imte večinoma še zelo male otročke, toda to se morda lahko zgodi tudi vam. Pomagajte, prosim Lp
|