Seven*
|
IZVIRNO SPOROČILO: mamuška
Tokrat pa jaz rabim nasvet tistih, ki ste to že dale/dali mimo:
Razlika med našima lumpkoma bo 5 let. Pri prvem sinu semhotel abit moderna in nekomplikatorska in sem hotela sina navadit, da bi spal ob nas čez dan - npr v dnevni sobi ali nekje malo stran, ne pa npr. v spalnici. Rezultat tega je bil, da ni spal NIČ, tudi ko sem ga potem le začela dajat posebej v sobo, ni bilo od spanja nič. Še danes ne zna sam zaspat!  Temu bi se zdaj vsekakor rada izognila, ob tem, da bo mlajši pač rabil mir, ta velik pa ne bo v pozor stal, ampak nadaljeval svojo igro - sicer malo tišjo, predvidevam. Zanima me, kako ste to pokombinirale? Je bil dojenček v spalnici, starejši v dnevnih prstorih ali kako? Nimamo hiše, imamo solidno veliko stanovanje s teraso, predvidoma rodim novembra, starejši sine ne bo v vrtcu do pomladi. Stakne namreč vse pljučne infekcije in glede na njegovo zgodovino me je naravnost groza, da bi vse, kar faše on, prenesel še par mesečnem dojenčku, ko že njega s kisikom rešujejo. Imam in lahko računam na pomoč babic, ki pa jih več kot za res nujno ne bi izkoriščala v izogib ljubosumju. Imamo velik dnevni oz. bivalni prostor (kuhinja+jedilnic+dnevna + izhod na teraso), kjer se sine običajno tudi igra. Ima svojo sobo, ki pa ni kaj preveč oblegana, ne mara biti sam. Naj večji ostane tu in damo mlajšega čez dan dremuckat v "otroško sobo", čez noč pa v spalnico, da bo vseeno ločil dan in noč? Ali kako?
Verjento se bo komu zdelo, da na smrt kompliciram , ampak glede na prvo ne preveč uspešno izkušnjo, bi drugič rada bolje zastavila zadeve, da bi tole dete znalo spat in zaspat oz. imelo vsaj pol manj komplikacij s spanjem kot prvi.
Kmalu bos ugotovila, da tole spanje ni prevec vezano na neke vzgojne metode, s katerimi si pogosto precej zagrenis zivljenje. Mi smo pri drugi zadevo imeli se bolj na easy, pa je spala dosti boljse kot Jakob, kjer smo skoraj doktorirali. Enim otrokom, ponavadi taksnim, ki so zelo radovedni, je enostavno tezko zaspat, ker se prevec stvari okoli njih dogaja. Kaksne orto vzgojne metode tipa "pusti otroka jokat" so pogosto neuspesne in precej travmaticne za obe strani.
Svetujem ti, da se prepustis otroku, bos videla, da ni finta v teh zadevah. Vsekakor pa cimmanj poslusaj nasvete okolice. Bos samo zagrenjena.
Pri meni je palilo, da sem se nehala sekirat. Spimo pa sele zdaj, po treh letih. Tako kot obstajajo nespecni odrasli, tako so tudi nekateri otroci nespecni in imajo nemiren spanec.
Mi smo bili cisto v soku, ko je Ema sama zaspala v posteljci. Cist cudno... 
_____________________________
Gospa sem.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, sploh tale Ginina mi je dobrodošla, ker pri nas razlika je večja. Naš veliki lump že davno ne hodi več čez dan spat, je pa tudi res, da se z njim da večinoma čisto vse zmenit. Je vse prej kot posesiven otrok, vsaj do zdaj je tako, izredno rad deli, včasih ima že kar malo premalo odnosa do lastnine in stvari, je pa tudi zelo rahločuten. Že zdaj lubčka trebuh in dojenčka, strašnsko rad pomaga - samo želim si lahko, da bo tako tudi ostalo. Hkrati pa je sam še tak scrkljanček, da je kar hudo
Če je res kaj genetskega, potem je oče mojemu sinu poštar, mama pa kaka akviziterka, kajti takih blodenj s spanjem, kot jih ima on, ne mož in ne jaz nisva imela, pa tudi bližnja žlahta ne. Midva oba, še danes, zapsiva kjerkoli, kadarkoli, če sva le dovolj utrujena. Najin sin ne bo zaspal, ampak bo "pregorel" in imel napad nočne groze 
. Videl si ga, da je mrtvo zmatran, spat pa ne pa amen. Razen dihalni stisk me je teh seans najbolj strah in čeprav ne vem, če lahko sploh kaj storim, tuhtam, če bi pa vsaj teoretično lahko kaj spremenili oz. naredili drugače, bolj prav, kot prvič. 
