honey
|
Tudi mi smo imeli tako obodbje, ko je dobesedno kričal in ga ni bilo za potolažit - ni bil žejen, ni bil lačen, nič ga ni bolelo, kričal je pa ko 100  . To je trajalo kar kakšen teden skoraj vsako noč. Pri našem je pa problem še to, ker se ga skorajda ne da zbudit. On je tulil ko jeshar, midva sva se normalno oba zbudila, tašča in tast, ki imata oba tablete za spat, sta se zbudila od kričanja, on pa ne No, če nama ga je uspelo zbudit, potem se je počasi pomiril, smo čakali kakšne 15, 20 min in sem ga potem nazaj uspavala. Drugače je pa lahko trajalo tudi 1/2 ure ali več, da se je pomiril in zaspal nazaj. Sva pa z možem ugotovila tudi, da je možno, da glede na to, da hodi zvečer bolj pozno spat in je ponavadi z nama v dnevni sobi, ko sva midva gledala kakšen film, on se je pa zraven igral ali bral knjigice ali kaj podobnega, da je možno bilo tudi to krivo, če je bilo v filmu kakšno nasilje, da je ponoči to sanjal. Enostavno je potem po kakšnem tednu se je to vse skupaj zmanjšalo, je bilo mogoče samo še kakšno noč, po kakšnih 2 mesecih je pa popolnoma minilo. Zdaj smo pa v svoji hiški in spi v svoji sobi (prej je spal v sobi skupaj z nama) in moram reči, da je vse o.k.. Edino tisto noč, ko smo prispeli z morja ponoči ob 2h zjutraj, je očitno moral nekaj sanjati, ker je v spanju govoril, da mu bo teta s škarjami nos odrezala Nimam pojma, od kje mu ta ideja. Ojoj!
V glavnem, po mojem mnenju to pride kakšno obdobje, ki k sreči hitro mine.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Se pogovarjamo z njim, da bo doma v novem stanovanju, kjer bo imel sobico, ... Vendar on tako zelo pogreša sosedo njegovih let, Živo, da jo velikokrat omeni, pogreša dom....
Mislite da je to krivo? Otroci so ponavadi ful prilagodljivi. 
