ronja
|
Hm, moj odg. ne vem, če te bo potolažil, midva se namreč nenormalno malo kregava... Oba sva bolj nežni dušici in nama je grozno, če se morava s kom kregat, kaj šele en z drugim, tako da se rajši kar pogovoriva in zmeniva. ne rečem, da so vsi pogovori luštni, ker ni fajn povedat nekaj, kar veš, da drugemu ne bo všeč ali ni fajn priznat neg. čustev, ne sebi, kaj šele drugim, ampak je pa potrebno, da se zadeve ne razrastejo... On na srečo ni tak, da bi hitro popenil, sem mela enega takega fanta, ki je bil bolj impulziven, pa nisem jaz za to, sem preobčutljiva... Fant je pa isti, ko kdaj slišiva kake pare, kako se pogovarjajo med seboj, sva čisto paf - če bi jaz kaj takega zabrusila ali pa s takim tonom rekla mojemu lubiju, bi bil še en teden čisto na tleh - in obratno, seveda... Pomaga, da sva oba enaka in to, da če ima eden nekaj (ala izpit ali kaj takega), ga drugi proba malo pocrkljat... Če imava oba, probava oba delat in če kaj časa ostane, pocrkljat;) Se pa zgodi seveda tudi nama, traja kake 3 dni, mogoče, predno se en ne opogumi in začne pogovor, če je večji problem, za manjše se navadno še isti dan zmeniva... Najdlje je bilo po moje en teden, pa sva hodila okoli ko dva zombija in sva si rekla, da to pa ne več . Je pa res, da nisva tečna kar tako - jaz sem tečna, če se mi zdi nekaj narobe, on pa če je lačen - oboje se da zrihtat - če je tečko, mu dam za jest, če sem tečna jaz, vpraša kaj je narobe, povem, pa zrihtava. Tako nekak idealizirana verzija, hehe, praksa se včasih zalomi, ma ni prav daleč;)
|