mamuška
|
Kot prvo se otroku nikdar in nikoli NE GROZI z zdravniki, zobozdravniki, policisti in drugimi "uradnimi" osebami, ki so postavljeni zato, da so nam v pomoč. S tem se doseže samo to, da otrok že na vratih zdravstvenega doma tuli, kot bi ga klali! Zdravnik ni noben bavbav, ni zato, da bi otroke mrcvaril in jih strašil, ampak zato, da jim POMAGA! Kot drugo si sama s sabo v nasprotju: otrok ima veliko pozornosti, po drugi strani pa si večinoma odsotna, vsaj med tednom, tako sama praviš. Kaj je zdaj: si večinoma odsotna ali si veliko s hčerko, kajti oboje ne more biti. Za moje pojme je odkritje telesa in tega, da si z določenimi dotiki lahko povzročamo užitek, nekaj najbolj normalnega, tudi za otroka, tudi za majhnega otroka. Odrasli smo za to, da mu razložimo, kako naše telo deluje, da mu razložimo nekaj osnov spolnosti in obnašanja do in v spolnosti, da iskanje užitka ni nič umazanega, grdega, da pa so to osebne in zasebne stvari, ki jih ne počnemo pred drugimi ljudmi. Če je deklico že zdaj sram, ste do nje pristopili napačno. Spolnost in sram nimata namreč nič skupnega, to so nam vcepljale stare mame skupaj z grožnjami, kako nam bodo roke odpadle, če se samo dotaknemo "tam". Tudsi otroci in sram nimajo nič skupnega, sram otrokom vcepimo odrasli! Jaz bi se vsekakor vprašala, kaj deklica pogreša in zakaj to išče v samozadovoljevanju, ki je tako pogosto? Če ne drugega, iz ljubega dolgega časa ne ve, kaj bi počela in se pač loti nečesa, kar ji pripravlja užitek. Če bi imela neko drugo zapolsitev, ki bi jo na drug način potešila, se ne bi znova in znova zatekala v masturbacijo. Kot jaz vidim iz opisov, imaš s hčerinim početjem problem predvsem ti, čeprav pravzaprav ne veš, zakaj. Zakaj te tako moti? Te moti tihi očitek? Te moti, da hči uživa v prvih spolnih dejanjih? te moti, ker je to nekaj nespodobnega, nekaj kar se ne sme ali zakaj te tako zelo moti? Če meniš, da je res tako hudo narobe, poišči pomoč psihologa, vendar ga obišči najprej sama in se najprej sama pogovori. In zakaj ti je tako zoprno, če te bo nek strokovnajk vprašal po razmerah v družini? Je kaj za skrivat? Je kaj narobe? Se bojiš kritike? Česa se tako bojiš? Mislim, da moraš, preden se lotiš hčerke, kaj razčistiti še sama s sabo in si sama odgovorit na marsikatero vprašanje. Meni se namreč hčerkino početje ne zdi nič tako zelo hudega, da bi potrebovalo ukrepanje, edino morda to, da ji razložiš, kje in kdaj se to lahko počne in kje ne. To, da te je strah, da bi to počela v vrtcu, veliko pove o tvojem doživljanju spolnosti na sploh.
|