|
RE: očki, kaj ste pogrešali? 12.5.2007 12:20:06
|
|
|
|
ronja
|
hehe, no, saj malo ste me potolažili To razumem, da ima otrok prednost, itak da ga ne moreš pustit posranega, da se joka . Jasno nama je, da se bova morala pač katerim stvarem odpovedat (recimo športu 4x na teden in kakim potovanjem, dokler bojo otroci še premali), zato sva probala tudi prej to izživet... To se mi ne zdi tak problem... Kot je rekla jade, na to moraš prej mislit - in mislim, da sva , zato pa nisva mela otrok prej... Glede spontanosti je po moje to tako kot druge obveze v življenju, samo da je ta malo večja . Še vedno lahko greva z otrokom kadar nama paše ven, samo jo bo pa treba prej oblečt - itak, no, pa saj tudi sebe morava... Zato mi je bolj všeč poletje, vse tisto vlačenje 5ih puloverjev in bund nase, da si na koncu ko en medo in se tudi počutiš temu primerno neokretno... (hvalabogu, da bom rodila poleti ) Pa ne moremo rečt, da zdaj pozimi nismo spontani, samo zato, ker vsaka stvar pač dlje traja - samo pač kasneje se zgodi to, kar smo si vpiknili v glavo. KOt pravite, se je pač treba zorganizirat, samo to se mi zdi, da nama še kar gre, tega me ni tok strah. kar se tiče, sta nas moja starša poslala igrat se na igrišče, hehe, če komu pomaga ideja . Dojenčki pa itak še ne dojemajo in jim je verjetno čisto vseeno, kaj počneš zraven (dokler je volume na primerni ravni, da ga/je ne zbudi...) No, tjazi, tu se mal motiš - ni čisto tak enostavno, da ko mam vsega dost, grem ap na rr. PO navadi grem, kadar recimo jem, pa fanta ni doma ali že spi (ne maram sama jest, zato rajši jem ob račkotu ali branju, seveda najrajši z živo osebo, samo ne bom ga zdaj budila ob 4h zjutraj zato, ker sem lačna ...) Ja, res je, da veliko jem . Sicer pa je to v gl. takrat, ko kaj čakam, da lahko nadaljujem ali ko moram nekaj intelektualno delat in se pri tem nekak ne moreš tako prisilit kot pri rutinskih opravilih - ko glava ne more več, je ne moreš prisilit - takrat pač rabiš pavzo - in če bi šla spat, bi zaspala, ker itak premalo spim, zato to ne pride v poštev, torej rabim nekaj, da ne zaspim zraven - in to ste vi NO, ampak to so vse stvari, ki se jim pač ne da izognit, ko se enkrat odločiš za otroka. To sva nekak v teoriji sprejela (praksa bo pokazala, kako uspešno ) Kar me najbolj zanima, pa je to, kaj so tiste stvari, ki bi se jim dalo izognit, skratka nepotrebni prepiri, ali karkoli pač, tisto, na kar se ne spomniš, pozabiš, da drugi rabi itd.... ker imaš pač "pomembnejše" zadeve v glavi. Temu bi se rada izognila. Rada bi, da bi se noben od naju ne počutil izkoriščanega ali da ne bi več videl smisla, kot včasih tu berem ali da ne bi imel občutka ujetosti... Če so kake male fore, ki jih pogreša človek pri svojem partnerju, ko se v njuno življenje "vrine" še otrok...
|
|
|