Anonimen
|
S partnerjem imava 4 leta starega otroka. Je zelo zvedav, dojemljiv in radoveden, vse ga zanima in se hitro nauči novih stvari.
Glede vzgoje sva si s partnerjem v glavnem enotna in tudi kot družina dobro funkcioniramo.
Edini, kot kaže, nepremostljiv problem je njegovo stališče do cerkve. Sicer sva oba ateista, vendar jaz vero dopuščam in si mislim, naj pač vsak verjame v tisto, kar si sam izbere. Pravzaprav se s to tematiko niti ne ukvarjam.
On pa je strašno negativno nastrojen do vsega tega. Stalno pljuva po cerkvi, zanj so vsi tatovi in pedofili, vsi verniki, ki nosijo kaj denarja v cerkev, pa norci. Cerkev se kopa v bogatstvu in še jim ni dovolj...
Včasih tudi žaljivo govori, npr. namesto cerkev reče "cirkus", pa če vidimo na cesti kako nuno ali duhovnika, pripomni, da so to maškare...seveda tako, da ga drugi ne slišijo.
Če smo v bližini cerkve, ko začne zvoniti, se pritožuje, da motijo ljudi s svojim hrupom itd in da bi on to z zakonom prepovedal in kaznoval. Ko so bile pred časom politične debate o možni vključitvi verouka v osnovne šole, se je razburjal, da njegov otrok že ne bo hodil k verouku, pa če dobi 100 neopravičenih, pa če se bo moral z ravnateljem skregat itd.
V glavnem, jaz sem se naučila živeti s tem, ker me do zdaj ni tako motilo, se pač izogibam tovrstnim pogovorom, saj s prepirom ničesar ne dosežeš.
Skrbi pa me, da bi skušal vcepit sovražnost do cerkve tudi otroku, kar pa se mi zdi nedopustno. Naj se mali sam odloči. Ko bo šel v šolo, bo sigurno problem, če bodo njegovi prijateljčki hodili k verouku in bo hotel tudi on...
Kako naj prepričam partnerja, naj bo pred otrokom nevtralen glede te tematike?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Mogoče je pri vas drugače, če praviš, da sicer super funkcionirate, no, pri nas je pač tako, da je pravilno tako, kot reče mami, tako da v tem pogledu ni problema. So pa drugi, seveda.
Mogoče bi bilo dobro, da se pač pogoorita in mu skušaš povedati, da naj obdrži zbadljivke zase, če je že naperjen proti cerkvi. In to pred otroci. 
ali privzgojilo) pa je odkrito govoril nekako tako, kot tvoj mož, morda malo manj agresivno, pa vendarle. Ne glede na te izpade, sem jaz kar precej veren človek, niti me ne motijo nobene skrajnosti. Toleriram jih in se ne zmenim zanje. Saj pravim, ti ljudje enostavno ne morejo drugače. Tako čutijo... 
