plenicka
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Poznam tako situacijo in povem lahko, da se je s partnerjem zelo težko pogovarjati, saj resnično mislijo, da so omejeni le oni, ker nas morajo poslušati, da imajo le oni probleme, za katere smo povečina krive prav me. Ne razumejo nas, da smo same doma, da se pogovarjamo le z otrokom, kuhamo, likamo,... Ne razumejo naše situaciije, kako je biti sam. Kar se tiče seksa, ga ni, kljub raznim spodbudam, "hot" perilu,-10 kg... . Vem, da me ne vara, vendar me misel na to, da se "prazni "sam, malo odbija. O tem noče govoriti, le ponavlja koliko ima on težav, da ga naj pustim na miru, saj cel dan dela. Ne razume, da je moje delo tudi celodnevno, da sem tudi jaz utrujena, da rabim en objem, kakšnega ljubčka, prijazno besedo, da me malo cartlja,...karkoli. Ne rabim materialnih stvari, rabim njega, kot partnerja , osebo, ki ji lahko zaupam,ljubimca ... Rada bi se pogovarjala, ko je sedim za mizo , hočem se pogovarjati, on vedno govori le o sebi, svojih problemih, hobijih, prijateljih. Ko preideva na kakšno bolj globoko temo, vedno postane utrujen, nima časa, mora postoriti še to in ono. Ne morem se pogovoriti z njim. Kot bi opisala mojo situacijo pred parimi meseci. In kot je rekla ena tukaj, imaš samo dve možnosti: čakaš, da se mož spremeni ali se spremeniš ti. Srečno.
_____________________________
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)
|