nejcko
|
Kaj hočemo, eni smo mazohisti Moj prvi je bil strašno naporen dojenček in je precej naporen še zdaj, pri 5 letih. Čeprav sem si, ko je bil ene 6 mes star prisegla, da če me pri živem telesu režejo, nobenega otroka več, sem dve leti kasneje pojedla najslajši zarečen kruh in z možem sva bila nagrajena za pogum . Torej, jaz mi2 sva se kljub dejstvu, da lahko ponovno dobiva tako napornega otroka, odločila še za enega, in na tiho upala, saj je nemogoče, da naju kaj takega doleti 2x . Meni z dvema ni nič bolj naporno. V bistvu me starejši še vedno bolj "obremenjuje" kot tamala, tako da ni bistvene razlike kot prej, le to me včasih totalno deprimira, ko je kar naprej - mami, dej to, mami jaz bi pil, jaz bi jedla, jaz tudi, mami kakat, jaz tudi, piiiiilaaaa, jeeedel, seeeeeem žeeeee, lulaaaaaat, tooo biiii, piškooot ... Ma, non stop, non stop!!!! Prej je eden težil, zdaj pa dva ... mož si pa še enega želi (jaz pa nimam ničkaj dosti proti ).
|