mateja80
|
Lepo pozdravljena na forumu. Veš, midva sedaj drugi mesec delava na , pa sem začela opažati, da se mi vsak dan pojavi kakšno novo vprašanje - dvom v to določitev. Midva se bova v roku dveh mesecev preselila v sicer luštno stanovanje, ampak je pri njegovih doma.Sicer imava svoj vhod, ampak že sedaj veva,da to ne bo to. Potem,meni septembra poteče pogodba za dol.čas in se bojim,da mi ne bodo podaljšali (v peto!!) sploh, če bom noseča. Potem so tu starši, ki mislim, da bodo šokirani, saj v naši družini že ene petnajst let ni bilo "prirastka" in imam občutek, da sem še vedno njihova mala punčka. Res, ogromno je teh vprašanj. Seveda tudi to, da ne vem, če bom kos starševski vlogi, po drugi strani si pa nobene kolegice, ki sedaj ima dojenčka, nisem nikoli prej predstavljala v vlogi mamice. Pa še to sem opazila, da se zdj vedno po "akciji" sprašujeva, če je mogoče uspelo in tudi vmes tega, da delava ne morem spustit iz glave. Psiha je res hudo naporna stvar. Glej, kar se tiče tvojih let je verjetno že kar čas, da se odločita za ta korak, pa tudi to je dober znak, da imata kje stanovat. Glede službe ti ne vem svetovat, ker je danes prav malo srečnežev, ki bi lahko rekli, da jim ni treba mislit na finance... Odločitev je vajina. Kaj pa mož (fant) pravi?
|