Anonimen
|
Jaz sem v najino zvezo že prišla z enim otrokom, tako, da popolnoma sama (samo kot par) nisva bila nikoli. In zato se pri nama po rojstvu najinega skupnega otroka ni nič kaj bistveno spremenilo v najinem partnerskem odnosu. Spremembe so bile pri organizaciji vsakodnevnega življenja, kar posledično sicer tudi pomeni, da imava pri dveh otrocih in dveh službah manj časa vsak zase ali za naju kot par, ampak da bi se pa temu času zaradi otrok popolnoma odpovedala - ne, to pa ne. Raje slišim, da sem egoistka ali pa slaba mati (naj ljudje govorijo, kar hočejo - jaz vem, kaj je res in to je vse, kar me zanima). Enkrat tedensko na otroka popazi tašča (starejši bo letos star 10 let in je že zelo samostojen) in takrat imava midva čas zase. Pa je potem čisto vseeno, kaj se odločiva, da bova počela - ali bova spala, da si odpočijeva, ali bova več delala in več zaslužila, ali bova šla ven jest, ali bova šla gemblat v Casino, ali pa kar nekam z avtom na kakšen obisk. Lahko pa tudi obleživa doma pred televizijo, s kozarčkom v roki. Po želji, po potrebi, po trenutnem navdihu. Kakšnih hudih debat nisva nikoli imela, ker niso bile potrebne, se pa pogovarjava (sanjariva?) med dnevnimi opravili. Vsak dan si napiševa nešteto SMS-ov (telefonski račun 200 eurov je potem posledica, ja), pokličeva se za vsak drek, ko eden hrani otroka in drugi kuha ali pospravlja, klepetava o tem, kakšna bo najina sanjska hišica (tistega lepega dne, seveda), med kosilom delava finančne obračune, med vožnjo opravljava vse, ki jih poznava (in še koga, ki ga ne)... Skupaj igrava Loto, navadila sem ga, da ne vpije več, ko ga vlečem na shoppinge (celo, ko grem kupit modrc, mu ni več nerodno iti z mano),... Ko imava pa kakšen tihi dan (jap, tudi pri nama pride), pa pač nisva skupaj. On si gre mirit živčke k igrici Counter Strike na računalniku, jaz pa uidem ven na kavo, klepet, sprehod, nakupovanje, whatever.
In prav lepo "gurava". Na trenutke dvigneva glas, normalno, ampak morda za par minut. Potem se raje eden obrne in gre stran ali pa se začne smejat. Nikoli se nisva zmerjala, nikoli poniževala (in upam, da se tudi nikoli ne bova), kaj šele, da bi kdo koga udaril ali pa kaj vrgel vanj. V takem primeru bi jaz takoj spakirala in šla, ker imam preslabo izkušnjo za sabo glede tega.
In ja, res je - 75% najinih klepetov se vrti okrog obeh otrok. Vrtec, šola, hrana, obleke, obnašanje, problemi, napredki,... Ne moreš mimo tega. In jaz nisem nikoli na prvem mestu. Če otrok nekaj potrebuje in istočasno tudi jaz, potem bom jaz tista, ki bom morala počakati. Seveda tudi obratno - najprej bom previla otroka, potem bom dedcu skuhala kavo (primer). Da bi se pritoževala zaradi tega? No way! Če bi bila verna, bi se vsak dan posebej zahvalila Bogu, da sem našla takšnega dedca.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Oprosti samo pri nas je OBEMA otrok na 1. mestu od kar se je rodil in je to že 7. let in bo vekomaj amen
Ves svet se vrti okoli tamalega
Takšnega pogovora se nikdar ne naveličava.
. 
rodi...
