Skrb za mlečne zobe

Piše: Iris Lombergar, dr. stom.

Velikokrat pri svojem delu opazim, da starši otrok, ki pripeljejo svoje malčke v zobno ordinacijo, niso seznanjeni s tem, kdaj otroku zrastejo prvi mlečni zobje in kako jih začeti negovati v občutljivi dobi, ko so otroci še dojenčki. Mnogokrat mi zastavijo tudi vprašanje, kaj storiti, da bo imel njihov otrok zdrave zobe. Včasih se v ordinaciji ni mogoče pogovarjati o celotni preventivi otroškega zobovja, ker je to obsežna tema in ker nam časovna stiska in polne čakalnice tega ne dopuščajo. Zato mislim, da v reviji Moj malček staršem lahko odgovorim na marsikatero vprašanje, ki jih zanima glede zdravja in nege zob njihovega malčka. Tokrat pišem o tem, kaj vpliva na razvoj in izrast mlečnih zob; o tem, kako te mlečne zobe začeti negovati, in o posledicah nepravilne prehrane v zgodnji dobi.
V nosečnosti Mlečni zobje se začnejo razvijati že v šestem tednu nosečnosti, zato je zelo pomembno, kako se bodoča mati prehranjuje, saj se pomanjkanje mineralov in rudnin v prehrani matere pozna tudi kasneje na mlečnih zobeh njenega otroka. Ti so zato lahko slabše kvalitete in bolj občutljivi na nastanek kariesa.
Hrana nosečnice naj vsebuje čimveč kalcija, ki je potreben za pravilno mineralizacijo zoba. Bodoča mati naj uživa tudi čimveč hrane, ki vsebuje vitamin C, saj se v obdobju nosečnosti pojavijo, in tudi poslabšajo, že prisotna vnetja ustne sluznice nosečnice. S hrano, polno vitaminov, noseča mati skrbi, da je nivo vitaminov v krvi dovolj visok in da nosečnost ne izčrpa njenega telesa in ne privede do bolezni ustne sluznice. Hkrati skrbi že v zgodnji nosečnosti za pravilno in kvalitetno zasnovo mlečnih zob svojega otroka.
Nosečnica mora večkrat obiskati zobno ordinacijo in poskrbeti za sanacijo svojih karioznih zob. Dokazano je namreč, da so matere, ki so imele zaradi nezdravljenih zob v ustih večje število bakterij, ki sodelujejo pri nastanku kariesa, te bakterije prenesle na svoje otroke. S tem je večja verjetnost, da ima tudi otrok večjo možnost za nastanek zobne gnilobe na mlečnih zobeh.
Novorojenček in dojenček Ko se otrok rodi, ima brezzobo čeljust, toda že ob rojstvu ima razvite krone mlečnih zob in tudi že krone prvih stalnih kočnikov. V šestem mesecu izrastejo prvi mlečni sekalci. Ker je najboljša prehrana za dojenčka materino mleko, je čiščenje takšnih mlečnih zob enostavno, saj verjetnost za nastanek kariesa ni velika. Materino mleko vsebuje poleg ustreznih hranil tudi protitelesa, ki otroka obvarujejo pred številnimi boleznimi v obdobju po rojstvu. Če pa mati ne doji in prehranjuje dojenčka po steklenički, ki vsebuje sladke pijače ali sladkano mleko, pa je verjetnost za nastanek zobne gnilobe na mlečnih zobeh takega otroka zelo velika. Mlečni zobje takšnih otrok so ves dan izpostavljeni sladkorju, zato morajo starši posvetiti čiščenju mlečnih zob več časa! V zgodnji dobi, po izrastu mlečnih zob, lahko to storijo tako, da otroku s čisto gazico, ovito na prste, nežno obrišejo obloge z zob in mu dajo potem še piti vodo, da izplahnejo sladkobo iz ust.

Kasneje, ko dojenčki že malo zrastejo, pa je uporaba otroške zobne krtače nujno potrebna! Otroku, ki še ne zna izpljuniti tekočine, ne peremo zob z zobno pasto, ampak le z zobno krtačko in vodo. Ko pa otrok že izpljune vodo pri izplahnjevanju ust, pa uporabimo otroško zobno pasto, ki za otroke ni neprijetna, ker ne peče.

Dojenje je najpopolnejša in najprimernejša oblika prehrane za dojenčka, vpliva pa tudi na pravilen razvoj čeljusti, saj od dojenčka zahteva uporabo žvekalnih mišic in jezika. Za pitje po steklenički pa ni potrebna uporaba žvekalnih mišic, saj otrok z lahkoto izsesa vsebino iz stekleničke in tudi lega jezika ni pravilna. Takšni otroci imajo kasneje več težav z nepravilnim razvojem zob in čeljusti. Mati, ki otroka doji, poleg hrane daje otroku tudi občutek varnosti. Otroci, ki se počutijo varni in zadovoljni, pa ne potrebujejo nadomestka v obliki dude ali prsta, kajti tudi sesanje dude, prsta ali kakršnihkoli drugih igrač vpliva na nepravilni razvoj zgornje in spodnje čeljusti otroka in kasnejše anomalije mlečnih zob.
Če otroci dihajo skozi usta, namesto da bi dihali skozi nosno votlino, so prav tako izpostavljeni nepravilnemu razvoju čeljusti in izrastu mlečnih zob. Jezik pri takšnem dihanju neenakomerno pritiska na spodnjo in zgornjo čeljust, saj pade na dno ustne votline. Zato zgornja čeljust ne dobi zadostnega pritiska jezika kot mišice in se nepravilno razvije. Otroci, ki dihajo skozi nos z zaprtimi usti, imajo jezik v takšnem položaju, da enakomerno pritiska na zgornjo in spodnjo čeljust. S tem je razvoj obeh čeljusti enakomeren.
"Steklenični karies" Da bi svojega malčka obvarovali pred nastankom zobne gnilobe že na samem začetku življenja, ga ne smemo navaditi uživanja sladkih pijač ali sladkih sadnih kašic, ki jim je dodan beli ali rjavi sladkor, saj je to glavni vzrok za nastanek kariesa. Otrokov okus za sladko je privzgojen in ne prirojen! Tekočine, ki jih otrok pije po steklenički, naj bodo nesladkane, saj zaradi pitja sladkih pijač po steklenički pride do nastanka tako imenovanega ťstekleničnega kariesaŤ, ki je velik problem otrok, katerih matere niso bile poučene o nevarnosti takšne razvade za zobe malčkov. Sladka tekočina se razleze v ustih po mlečnih zobeh, tako so kar naprej izpostavljeni sladkorju. Sproži se tvorba kislin, ki povzročajo razpad zobne sklenine in zobovine. Najbolj prizadeti so prvi in drugi mlečni sekalci in prvi kočniki v zgornji čeljusti ter prvi kočniki v spodnji čeljusti. Spodnji mlečni sekalci pa najpogosteje niso prizadeti, ker jih delno ščiti jezik. Tako kariozno poškodovani mlečni sekalci se lahko odlomijo ob zobnem vratu krone, lahko pa pride tudi do vnetja zobnega živca z vsemi posledicami - bolečinami v zobu in gnojnimi tvorbami okrog zoba.
Zdravljenje tako prizadetega mlečnega zoba je zelo težavno. Otroci že v zgodnji starosti doživijo neprijetno in bolečo izkušnjo v zobni ordinaciji, kar jih odvrne od nadaljnjega sodelovanja in možnosti zdravljenja.
Skrb staršev za nego in čiščenje ter preprečevanje nastanka tovrstnega zobnega kariesa bo otroku prihranila bolečine. Bolje je preprečiti kot zdraviti!

Copyright Infopress d.o.o., revija Moj malček
  

VPLIVI RAZLIČNIH DEJAVNIKOV NA USTNO ZDRAVJE

Na ustno zdravje vplivajo različni dejavniki:

• dednost,
• prehrana matere v času nosečnosti,
• prehrana po rojstvu,
• higiena,
  
• razna bolezenska stanja.

Dednost in zobna gniloba
Podedujemo obliko, velikost, barvo in do neke mere tudi zgradbo zob ter obliko in velikost čeljusti.
Kot poznamo različne konstitucije, poznamo tudi različne vrste zob: nativne zobe, sklerotične zobe in malakotične zobe. Nativni zobje so veliki, dobro mineralizirani in rumenkaste barve ter zelo odporni za nastanek zobne gnilobe. Njim podobni sklerotični zobje, pa so nekoliko manj odporni za nastanek zobne gnilobe. Malakotični zobje so bele barve, gracilne zgradbe, slabo poapneli in zelo podvrženi zobni gnilobi. Prehrana matere v času nosečnosti
Za zdrav razvoj otrokovih zob mora poskrbeti že mati v času nosečnosti, saj se otrokovi zobje začnejo razvijati že v šestem tednu nosečnosti, po četrtem mesecu pa se v zobne zametke vgrajujejo že minerali. Zato je pomembno, da mati živi zdravo, še posebej je pomembno njeno zdravo prehranjevanje. Mati mora poskrbeti tudi za zdravje svojih zob in obzobnih tkiv, ker se bakterije, ki sodelujejo pri nastajanju zobne gnilobe, prenašajo iz njenih ust v usta otroka.

Prehrana po rojstvu
Poapnitev - mineralizacija ostalih stalnih zob poteka po rojstvu in je zaključena s poapnitvijo tretjega stalnega kočnika (osemke) v starosti šestnajst let. Tudi za to obdobje je pomembno uravnoteženo prehranjevanje. Otrok naj bo dojen vsaj do šestega meseca starosti. Za žejo naj pije vodo. Za kakovostno poapnitev zametkov stalnih zob so potrebne beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Hrana mora biti bogata z vitamini in minerali. Med glavna hranila štejemo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Beljakovine delujejo do neke mere zaviralno na razvoj zobne gnilobe, maščobe ne delujejo niti zaviralno niti ne pospešujejo razvoja zobne gnilobe, ogljikovi hidrati (sladkorji) pa so "glavni krivci" za nastanek gnilobnih procesov na zobeh.
Razvoj zobne gnilobe pospešuje izolirano uživanje sladkorjev. Ugotovili so, da so imeli tisti ljudje, ki so uživali sladko hrano med glavnimi obroki - med zajtrkom in kosilom in med kosilom ter večerjo, veliko več gnilobnih procesov, kot tisti, ki so zaužili enako količino sladke hrane ob dnevnih obrokih npr. pri kosilu ali zajtrku. Zobozdravniki opažamo, da imajo otroci, ki nenehno grizljajo razne prigrizke, ob tem pa še popijejo veliko sokov ali sladkanih čajev, bistveno več okvarjenih zob, kot otroci, ki tudi uživajo sladko hrano, vendar ne preko celega dneva, pač pa le po kosilu.
Nastanek zobne gnilobe pospešuje tudi lepljiva hrana, kot so npr. smokiji, lepljivi bonboni, razna peciva, čokolada pa tudi kruh iz bele moke.
Sadje je velikega pomena za zdravje zob. S sadjem vnašamo v telo vitamine, ki so nujno potrebni za zagotavljanje zdravja, tako splošnega kot tudi zobnega. V času rasti je potreba po vitaminih še posebno velika. Za zdravje zob ima poseben pomen vitamin C, katerega vir je prav sadje. Dalj časa trajajoče pomanjkanje vitamina C povzroča motnje v razvoju dentina in sklenine. Plast sklenine, ki pokriva dentin, je tanjša, zato takšni zobje neprimerno hitreje obolijo za zobno gnilobo kot zobje z normalno debelino sklenine. Slabše kakovosti je tudi obzobna kost, zaradi česar lahko nastopi majavost zob. Pomanjkanje vitamina C se hitro pokaže tudi na dlesni, ki postane nabrekla in krvaveča že ob najmanjšem dotiku. Voda je edina tekočina, ki ne povzroča nastanka zobne gnilobe. Je tudi edina tekočina, ki nas odžeja. Uživamo jo lahko kadarkoli, vedno nam je dostopna. Pitje sokov, coca-cole, sladkih čajev in raznih drugih napitkov, ki vsebujejo sladkorje, pogosto pa tudi druge - zdravju škodljive, dodatke, zobozdravniki odsvetujemo. Higiena in zobna gniloba
Vsakodnevno natančno čiščenje zob ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja v ustni votlini. Zobe čistimo s primerno velikimi in ne pretrdimi zobnimi ščetkami. Zobne ščetine naj bodo iz umetnih vlaken. Nedostopna mesta na zobeh lahko očistimo le z zobno nitko ali s posebnimi medzobnimi ščetkami. Uporabljamo zobne paste, ki vsebujejo fluoride. Nekatera bolezenska stanja in zobna gniloba
Nastanek zobne gnilobe pospešujejo tudi nekatera bolezenska stanja, kot npr. gastro-enterološke bolezni, sladkorna bolezen, bolezni trebušne slinavke, motnje delovanja žlez z notranjim izločanjem, �
Kajenje sodi med razvade, ki pomembno vplivajo na zdravje v ustni votlini. Ugotovljeno je, da nikotin pospešuje nastanek zobne gnilobe. Pri kadilcih so pogostejša tudi obolenja obzobnih tkiv.