Petraa
|
Nočno hranjenje in kvaliteta dojenčkovega spanca:
Problem hranjenja v večernem in nočnem času ni le v malčkovem povezovanju
ritmičnega sesanja z uspavanjem, ampak tudi v znatni količini tekočine, ki jo
lahko malček ponoči na ta način zaužije. Velika količina popite tekočine v
nočnem času se namreč preko različnih načinov vpleta v kvaliteto otrokovega spanja.
Če malček ponoči veliko pije, bodo tudi njegove pleničke bolj premočene. Takšne
premočene pleničke so lahko tako zelo neprijetne za malčka, da ga zbudijo
večkrat, kot bi bilo to potrebno, ali pa celo preprečijo, da bi po normalnem
nočnem prebujanju hitro zaspal naprej. Malčku bo zato ponoči verjetno potrebno
pleničko večkrat zamenjati, kar ga bo le še dodatno prebudilo. Ponovno se bo
želel uspavati na prsih ali ob steklenički in krog je sklenjen.
Donošen, zdrav dojenček, ki primerno napreduje na telesni teži, je v starosti
šestih mesecev prav gotovo sposoben zadovoljiti svoje energijske potrebe s
hranjenjem izključno v dnevnem času. S stalnim hranjenjem preko noči bomo
takšnemu malčku privzgojili občutek lakote. Ponoči bo želel jesti predvsem iz
navade in želje, ne pa zaradi dejanske potrebe po hranjenju. Prav ta nezmožnost
razlikovanja med željo in potrebo po hrani je lahko v kasnejšem življenju osnova
za razvoj prave motnje hranjenja, ki dandanes žal niso redke.
Razvoj ritma budnosti in spanja z zgoščevanjem spanja preko noči je eden izmed
pomembnejših procesov zorenja v prvem letu življenja. Za ta razvoj je pomembno
usklajeno delovanje notranjih bioloških ritmov. Če bo malček stalno jedel preko
dneva in noči, bo njegova notranja biološka ura le s težavo ločila med dnevom in
nočjo. Zaradi velike količine zaužite tekočine in hranil bodo različni organski
sistemi, ki naj bi ponoči počivali, ves čas dejavni. To pa ima za posledico
porušeno usklajenost ritmičnega izločanja hormonov, bitja srca, nihanj krvnega
tlaka, temperature in drugih ritmov, ki jih usklajuje naša notranja biološka ura.
Kako prepoznamo problem?
Če naš dojenček zvečer vselej zaspi ob hranjenju po steklenički ter se zatem
ponoči še večkrat prebudi in se ponovno uspava na enak način, lahko preprosto
seštejemo vso količino vode, čaja, soka ali mleka, ki jo je na ta način zaužil.
Če skupna količina zaužite tekočine ne presega več kot kakšnih 150 do 200 ml,
verjetno naš malček potrebuje stekleničko le zato, da se ob ritmičnem sesanju
mirno zaziblje v spanec. Kadar pa te količine dosegajo 230, 250 ml in več, pa je
najbrž problem pogostih nočnih zbujanj tudi v sami količini zaužite tekočine.
Nekoliko težje to ugotovimo pri dojenem otroku. Vendar, če se želi naš
trimesečni dojenček dojiti več kot enkrat ali dvakrat ponoči, in še posebej, če
vsako hranjenje pri prsih traja dolgo, lahko že pomislimo, da mu težave morda
povzroča presežna tekočina. To nam bo potrdila tudi premočena plenička ob
vsakokratnem nočnem prebujanju.
Kaj lahko storimo?
Problem povezovanja hranjenja z uspavanjem in posledičnega prekomernega zaužitja
tekočin ponoči je lahko s svojim motečim vplivom na kvaliteto spanca ena izmed
resnejših motenj spanja, k sreči pa jo relativno lahko odpravimo. Če je naš
malček že dopolnil šest mesecev, se primerno razvija in napreduje na telesni
teži, ponoči pa se pogosto prebuja in nazaj zaspi šele, ko mu damo jesti, je čas
za ukrepanje.
Naša naloga je dvojna. Malčka moramo odvaditi nočnega hranjenja, hkrati pa ga
moramo naučiti novih povezav z uspavanjem, ki mu bodo omogočile, da bo ob
normalnih nočnih prebujanjih lahko sam brez naše pomoči zaspal naprej.
Problema se lotimo postopno. Večer za večerom, in noč za nočjo mu pričnemo po
nekaj 10 ml zniževati količino hrane, ki jo običajno zaužije ob uspavanju ali
prebujanju. Istočasno mu poskušamo tudi podaljševati obdobja med posameznimi
nočnimi obroki. Če je naš malček na nek način že postal odvisen od velikih
količin ponoči zaužite tekočine, verjetno na takšno hitro količinsko
zmanjševanje ne bo zlahka pristal. Zato lahko pri njem sprva poskusimo zniževati
le kalorično vsebnost obroka, količina pa naj ostane nespremenjena. Najlažje to
naredimo, če vsebino obrokov postopno vse bolj redčimo z vodo. Sčasoma bo tako
naš malček izgubil priučeni občutek nočne lakote. V naslednjem koraku pa mu bomo
le še postopno zmanjšali količino vode ob posameznih nočnih obrokih in jo
slednjič tudi povsem ukinili.
Nekoliko težje se takšnega načela postopnega zniževanja količine obrokov lotimo
pri dojenih malčkih. V teh primerih poskušamo zaužito količino tekočine omejiti
predvsem s postopnim skrajševanjem časa dojenčkovega sesanja pri prsih.
Ob postopnem ukinjanju nočnega hranjenja malčka hkrati pričnemo navajati tudi na
obred pred spanjem. Ta vsakodnevni ritual naj vsebuje takšne dejavnosti in
okoliščine, pri katerih naša prisotnost neposredno ob uspavanju ne bo nujno
potrebna. Vsekakor pa naj takšna rutina pred spanjem ne vključuje hranjenja. Le
to naj bo pomaknjeno v drug prostor in na zgodnejši čas večerje. Potrudimo se
tudi, da malčku večerjo in druge obroke vsak dan ponudimo ob približno isti uri.
Redni obroki hranjenja bodo namreč malčku v veliko pomoč pri utrjevanju in
usklajevanju njegovih razvijajočih se bioloških ritmov.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, kako joče in se muči, vendar sama mislim, da moramo naše otročke tudi nekaj naučiti. Le zraven moramo biti, da se ne počuti zapuščenega, in močno prepričane, da je to kar počnemo pravilno. No, saj nisi vedno prepričan v to, le 
Skratka, meni ni nič jasno, mleka imam še dovolj, tako da ... Mogoče je včeraj malo premalo GH čez dan jedla, se je malo več dojila, pa je bila v tem težava? Bomo videli, kakšna bo današnja noč. 
. Vodo je največkrat kar vame zalučal... in potem, če ni nehal sem ga malo pustila jokati cca. 5 minut in potem jovo na novo. Cel začarani krog. Ampak očitno je zdaj ugotovil, da hrane več ne bo. 
