Gina
|
Ma kaj pa vem. Meni se zdi, da malo preveč komplicirajo na vaši šoli. Res je tu varstvo osebnih podatkov, ampak saj smo ljudje. Čisto v skrajnosti gremo zadnja leta, se mi zdi. Čim starši ful pritiskajo na šolo, pa kličejo za vsak pasji drekec inšpekcijo, toliko bolj se šole zapirajo in si jemljejo svoje pravice, ali pa zgolj zato, ker se ogrožene počutijo od staršev. Bolj ko starši težijo za vsako reč, manj podatkov šola hoče dati. Ful mi ni to všeč. Anonimna pred mano, veš, saj iz stališča učitelja še nekako razumem, ampak iz stališča mame, ki ni hotela težit, pa ne. Mojega otroka so dali nekam, kjer ni nikogar poznal, prijateljčke iz vrtca pa v nek drug razred. V srcu sem si želela prosit, naj naredijo premestitev, učiteljica v meni je pa govorila, naj ne kompliciram. Posledice so bile hude. MOj otrok, ki je strašno družabne sorte, ni bil sprejet v družbo sošolcev, učiteljica ni znala pomagat, - pa čeprav je v bistvu dobra duša, tega ni zmogla uredit, še otrok ji je šel na živce, kar je posledično res postal siten in naporen. Še danes imamo ta problem, ki ne vem kako se bo rešil. Ker je cel razred zelo naporen, čakam še leto, dve, tri, da bodo razred razbili, kot včasih naredijo, ko je razred prehudo naporen pri nas. Tako da jaz menim, da ni tako narobe včasih poslušat prošnje staršev. Saj nič slabega nočejo. Zakaj bi bilo tako hudo dat prijatelja k prijatelju? Zakaj bi nalašč razbijali skupine iz vrtca? Ma ne vem, jaz sem čudna najbrž, ampak kjer ne delaš škode, se mi zdi, da komot ustrežeš, če te kdo kaj prosi. Če pa ne moreš, pa prijazno razložiš, da to pač ne gre. Zato ne razumem, zakaj ne povedo, kdo bo s kom pri vas. Ne zdi se mi zelo prijazno.
Aja, da bi kak zakon obstajal, ki bi določal, da je to treba naredit, mislim seznam objavit, jaz ne bi vedela. Prej obratno, seznami ne smejo viset nikjer, ker kaj pa veš...zdaj je zakon o varovanju osebnih podatkov, pa te mimogrede česa obtožijo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Tretjič sem rekla, če ne govorim razumljivo, česa niso razumeli. Takrat se je obrnila mama proti meni in mi rekla: zgini stran, goni se in rekla otrokom, kar igrajte se tu, kakor vam paše. No, ne bom naprej razlagala, kako se je odvijala zadeva. Hotela sem reči, da so taki dialogi tudi v šolah zelo pogosti. Starši si dovolijo vse, otroci vidijo in poslušajo in vedo, da si vse lahko privoščijo tudi oni. Zato se tudi oni enako vedejo v šoli. Verjami mi, da starš, ki reče drugemu staršu to, kar je meni tale mama, enako reče učitelju, njegov otrok enako reče svojemu staršu čez par let, ali pa ta isti starš z enako brezobraznostjo kliče v šolo in zahteva, da je otrok s tem in tem otrokom, z drugim pa ne. Kličejo celo za take banalnosti, da oni npr. nočejo da je prvi šolski dan za prvčke tortica, ker itak jedo preveč sladkarij, da naj si spomnimo kaj boljšega - in to kličejo pred 1. septembrom. 
, pa da bo vsaj za vzorec ostala še nekaj let.
