Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: bibi30 Lep pozdrav punce Malo vam pisem da me, ne vem, mogoče malo spodbudite.Želimo si tretjega otročka,seveda tudi zato ker imamo dva fanta in bi zdaj radi punčko če bi ratal ampak seveda najbolj vazno je da bi bilo zdravo.Tudi če bo fant imam pa veliko cunj za fante .V glavnem me pa skrbi vse po vrsti,finance,zdravje otroka,toliko slabih novic slisim da me je prov strah in razmislajm da ze imam dva zdrava otroka in ali se mogoče igram pa se rodi bolan otrok in tako vsem uničim zivljenje.Ne vem a je vam to grdo razmislanje?Ma sej ne vem mal sem zmedena.Skrbi me vseee.Tudi finanačno ali bo to zneslo,trije so kar močen zalogaj,sploh ko bo sola tolazi me mogoče to da takrat ne bo več kredita.Kaj če enkrat ukinejo otroske,saj ne da se zanasam na njih ampak če so trije kar prav pride a ne?Kompliciram a ne?Okolica bo tudi čist v soku po moje,v teh tezkih časih bodo mel pa se tretjega,to itak vem da lahko pričakujem.Ah joj,saj ne vem.Ful si zelim ampak me pa skrbi. hvala ker ste me brale A sem jaz to pisala? Poglej iste, čisto iste dileme imam tudi jaz. In to že nekaj let. Zdaj sem pa prišla do točke, ko se je potrebno odločiti, saj nisem več rosno mlada. Želim si zelo močno. Mož tudi. Kredit sva sicer odplačala letos in trenutno nam finančno gre, damo tudi kaj na stran. Vendar pa me potem skrbi spet vrtec, otroci rastejo, bodo študirali,..Da niti ne govorim, v kak svet bi rodila še enega otroka. Vendar pa - vem, da če ga ne bom imela, bom to obžalovanje nosila v sebi do konca življenja. Življenje se ne da splanirat - pridejo bolezni, nesreče, zgubijo se službe...in kaj naj? Iz izkušenj, vse se vedno uredi, vse se vedno zvozi. To mora biti ena zakonitost življenja . Ja, prav je, da smo odgovorni, da razmišljamo o prihodnosti. Ampak je tudi prav, da živimo svoje sanje in svoje življenje. Gledam tako - zaenkrat nam finančno gre. Poskrbela sva za določena zavarovanja v primeru najhujšega. Obadva po starših lahko računava na nekaj dediščine, tako da bi lahko otrokom čez toliko let pomagalo priti do svojega stanovanja. Ostalo pa lahko le upam in prosim, da bomo vsi zdravi. Če bo to, se bomo vedno znašli. Tako da, sem se odločila, da ne bom več sanjala življenja, ampak živela svoje sanje
|