ronja
|
Tmra, postavi se zase, za malega in za svojo družino! Najprej PRI MOŽU! Povej, da pač ne boste več hodili vsak teden tja pa pika! Zakaj? Ker se ti ne počutiš tam dobro, ker ponujajo otroku alkohol in ne spoštujeta vaše vzgoje in vama pred otrokom jemljeta avtoriteto. To je čisto dovolj.
Partner bolj poredko kaj reče, ko pa že pa se zelo grdo spravijo nanj, kot da je žival, sama pa sem bolj mirne sorte in tudi ne upam kaj govorit, ker nočem prepirov.
Te zelo razumem, vendar ti iz izkušnje povem, da dokler se boš ti bala prepirov, bojo to izkoriščali. Ko bojo enkrat šli tako daleč, da ti bo RES dovolj (navadno zato, ker bo v igri otrok in njegovo dobro), pa ti bo vseeno, pa te bojo upoštevali. Isto njega. Zdaj vejo, da lahko hodijo po vama, zato to tudi delajo.
Večkrat sem se že pripravljala da bi kaj rekla, zlepa, ampak vedno vse zatrem v kali.
Nehaj zatirat! In ko jim mož kaj reče, zaboga, stopi na njegovo stran in ne dovoli, da govorijo z njim tako! Ko bosta skupaj, bosta močna in si tudi ne bojo toliko upali!
Vem, da moraš sama do tega priti, vseeno pa poizkusi to naredit čim prej, ker res - je veliiiiko lažje živet potem, obljubim! Če bi imela še enkrat otroke, bi bila veliko bolj "biči" in se ne bi sekirala, kako bom prizadela kako bogo babicino srčece, ampak bi delala kot bi mislila, da je prav, pa če jim kaj ni ok, pa naj se zjokajo, če ne morejo prenest normalnih stvari, njihov problem. Problem je v nas, ker smo občutljive in živi duši ne bi rade skrivile lasu, če nismo res 1000%, da dela grooozno štalo in nekateri ljudje to potem izkoriščajo. Ne dovoli tega! Ni treba, da naredijo že ornk p*, da popeniš! Pa vino je (zame) že kr ornk p*!
Če ne pridemo, je klicanje nonstop, ter metanje pod nos, da je nekdo bolan, da bi se nekaj moralo narest, torej rabijo pomoč, potem je maša za koga ali kak roj. dan, praznik.. Namislijo si vsega sam da pridemo.
Been there:D. Samo brez maše, ker niso verni, so pa našli kaj drugega;). Tudi v trgovino je začela tašča hodit samo še na naš konec, kar prej nikoli ni, samo da se je lahko vedno ustavila tu:D.
Tmra, razumem, da te je strah, da te partner ne bo podprl, težko ti je gledat njega, kako je v precepu, pri meni sicer niso bili tako nasilni, je pa tašča kar zelo fejst čustveno izsiljevala - mene in njega in vem, kako je to. Ampak to deluje, dokler se pustiš! Če bi sama prej popenila totalno, bi bilo veliiiiko boljše! Mi smo tudi morali vsak vikend k njim. In sem tudi rekla, da mi je to preveč, pa seveda ni nič pomagalo.
Ti napišem svojo izkušnjo, mogoče ti bo kaj v pomoč:
Pri meni sta bili dve aha izkušnji, pa še par manjših vmes: prvič, ko je moja prva bila še čisto mala in jokala kot nora, nikjer se ni umirila, ker se je počutila ogroženo - jasno, kako pa naj bi se, če se njena mama ni počutila varno (kako pa naj bi se, če je lahko kadarkoli uletela tašča, vzela otroka in je dobesedno ni izpustila, tuid ko se je mala začela dret). No, takrat mi je počilo in sem mu povedala, da naj to zrihta, ali pa greva narazen. Čisto tako. In ja, to je pomagalo;). Je šel tisti dan in zrihtal. Ni bilo idealno, je bilo pa mnogo boljše.
Potem, ko je videla, da njega ne more več tako vrtet, se je spravila name. Sama nisem bila tega navajena, da moraš rečt človku ne po 12x (sem enkrat štela v tel. pogovoru:D) in ji je kar dolgo ratovalo. Potem sem našla taktiko izogibanja. Kadar je rekla, da pride, ker mora nekaj nujno prinest (recimo ZMRZNJENO sadje , jap, to se je zgodilo in je bilo nujno in to ne 1x:D), sem rekla, da lahko pride, samo naju ne bo doma, ker sem zmenjena s kolegico. In hitro eno poklicala in sva šli na sprehod ali na obisk (kar je bilo včasih ful nepraktično, ker ni vedno lepo vreme:D). Potem sem ugotovila, da je čisot ok, če daš tel. na tiho in pač ne vidiš klica;). Pokličeš nazaj popoldne, ko imaš že nemoža zraven:). Potem je to pogruntala in se je pač kar oglasila:D. Potem ji je to ratovalo, nakaj sem jaz v tistem, ko je ona hodila po stopnicah do stanovanja napravila tamalo in sva že morali it ven, da smo bili spet na nuli:D.
* Če bi bila še enkrat na tem, sicer ne bi bila tako nežna in bi lepo popizdila:). Ne bi več bežala iz dobesedno lastnega stanovanja, zato, ker se gospa tašča najavi in pride, kadarkoli hoče (in hoče vsak dan;). Samo takrat sem bila še mlada pa neumna:D. Sem mislila, da se da z vsemi ljudmi na lepo zmenit (kar ni res). In smilila se mi je (ona pa zna to dobro izkoriščat).
Enkrat sem naredila preizkus in cca en-dva meseca nisem nič težila in smo se videli, kadarkoli so hoteli, se zmenili, kadarkoli so hoteli (ona je hodila tudi k nam, ni da bi samo mi k njej). To je bilo potem po žnjkrat (žnj=5+) na teden. Takrat je bil lubi grooozno siten, vsakič, ko smo šli tja, je bil čisto pasji, pa še vedel ni, da je to to... Tamali sta bili totalno zdrmani (malega še ni bilo), obup! Njej pa seveda ni bilo nikoli dovolj in je silila vedno več in več in nikoli ne bi bilo dovolj, ker pač najina punčka ni njena hči in samo to bi bilo dovolj, to pa seveda ne pride v poštev;). No, takrat sva se za novo leto enkrat usedla in pogovorila. Čisto mirno, čisto lepo sem mu povedala, da sem naredila ta preizkus in da sem zdaj ziher in da se tega ne grem več. Da vidim, da sva zmatrana ko cunji, ker čez teden delava, en dan v vikendu porabiva, da spraviva gospodinjstvo v red (opereva vse, vsaj mal pospraviva, itd...), en dan pa je izgubljen, ker gremo nujno k njim. In da ni kje vzet in da se mi ne da več edinega res našega prostega časa zapravljat za to, da smo tam, kjer nam ni lepo. Da se vedno meniva, kako bi kam šli, pa je vedno za, ko bi pa lahko šli, pa je treba k njim in seveda ne moremo it. In se je dejansko strinjal in naslednje leto je bilo res čudovito!
Potem je našla spet drugo taktiko: poklicala je mene ali mi poslala sms, ki se je glasil: "Torej se danes vidimo." ali pa "Potem smo zmenjeni za jutri" ali "Z ... sva se pogovarjala, da se dobimo takrat pa takrat" itd... Skratka VEDNO tako kot da se je to že zmenila z njim (večinoma ni njemu nič rekla, če pa že je, pa je on rekel ne in je ta del lepo izpustila, pa napisala, da sta se pogovarjala, da se torej vidimo:D). Včasih pa je naredila tudi obratno - rekla njemu, da se je zmenila z mano. Moram priznat, da je bila zelo iznajdljiva:D. To ji je čisto predolgo ratovalo, ker sva bila res blesavo neumna! Njemu ni bilo jasno, zakaj se jaz jezim, kadar gremo k njim, če sem se sama z njo zmenila. Jaz pa sem bila besna, kako se lahko zmeni z njo, če pa sva se vendar zmenila, da se skup zmeniva, kdaj nama je obema prav. In mi je enkrat na njihovem dvorišču, ko smo se ravno pripeljali, naprej vrgel: "pa kaj hudiča si jezna name, če se ti z njo zmeniš! Jaz sem ji rekel, da se danes ne bi videl!" Meni skor oči ven padle - "Ti se NISI zmenil z njo?" on: "Valjda da ne! Misliš, da se mi da zdej to? Sem šel samo zato, ker si se ti zmenla." Jaz pa wtf? NO, ko sva ugotovila, sva se režala ko pečena mačka in si obljubila, da bova vedno drug pri drugem preverila, če se je res kaj zmenla:D. Česar se drživa še danes, ker je še dolgo vsake toliko probala:D.
Potem je imela spet drugo taktiko, ki je uspešno prikovala njenega moža domov, da zdaj nikamor več ne more za kak dan. Če je šel, je njo začelo bolet srce. In mi smo morali nujno tja. Pa tudi če je bil doma, je bila bolna (zdravniki niso našli nič konkretnega) in samo obisk jo je razvedril... Oba naju je bilo strah zanjo, ker je to znala zelo potencirat in mi ni potegnilo, dokler me ni ravno med premišljevanjem o tem 2x v eni vožnji res skoraj skoraj skoraj zgazil avto in potem še tovornjak. Takrat mi je kapnilo: ej, čisto lahko, da bo ona tebe preživela. In otroci ne bojo meli nič od tebe, ker boste ves prosti čas razveseljevali depresivno babico. Takrat sem povedala lubiju, da najini otroci niso razvedrilni program in da če ji je tako grozno, se absolutno strinjam, da ji je treba pomagat, ampak da naj gre v tem primeru sam tja ali pa grem jaz, da ima koga za pogovarjat se ali karkoli pač rabi, ne bova pa vlačila otrok v takšno ozračje, ker ni dobro zanje pa pika. No, lahko si misliš, da to pa ni bilo to, ona si ni želela videt samo njega:D in potem ko je ugotovila, da na tak način ne bo dobila vnukov, jo je nehalo srce bolet.
Skratka: ljudje so iznajdljivi, sploh pasivno-agresivni ljudje. Mene je vleklo dol to, da se mi ljudje zelo hitro začnejo smilit in potem jim popuščam. Ti vsaj s tem nimaš problema:). Izkoristi to! Lej, z njimi se ne boš mogla na lepo zmenit! Ne da se! Enostavno ni mogoče! Razen če si pripravljena to vlečt par let, pa se vmes ves čas grozno počutit. Lubi se taprvič, ko je šel k njim, ni na lepo zmenil. Ko se je še večkrat hotel kaj pogovorit z njo, je dobesedno stekla v drugo sobo, zaprla vrata za sabo in jokala: "Pusti me pri miru, pusti me pri miru!" Rekel je pa dobesedno to: "Mami, rad bi se s tabo nekaj pogovoril." In je najbolj nežno in prijazno bitje, kar jih poznam! Ko ji je svak povedal svoje (on nima takih problemov s tem, da pove ljudem, kar misli;), je potem jokala nama... Enostavno ne gre vedno na lepo! To je dejstvo! Sprejmi ga! Čimprej, za tvoje in otrokovo in na koncu tudi moževo dobro! Garantiram, da tudi lubi ni bil srečen takrat in da je bil srečen potem, ko smo hodili sami na izlete ob nedeljah namesto k njegovim vsak teden!
< Sporočilo je popravil ronja -- 2.4.2015 10:39:47 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
nehite že tja hodit, če so pritegnjeni!
