PREVARANA
|
Ko sem prebrala na tem forumu zgodbo o prevarani ženi, me je to navdihnilo k pisanju moje zgodbe. Pred dvema letoma, se je men zgodilo podobno kot že marsikateri od vas. Mož me je varal, se odselil k drugi, jaz sem ostala sama z 1-letno hčerko. Moram reči, da mi je bilo več kot hudo. Začela sem razmišljat, kaj sva naredila narobe. Ja prav ste prebrali...napisala sem SVA. Prvo sem začela iskat napake pri SEBI, šele potem pri njem. Sexala sva enkrat na mesec, ker meni ni bilo do tega. Mož si je pa želel sexa. Ja in?? Kaj sem pa pričakovala?? Poiskal si je drugo, ki ji je bilo do spolnosti in zaljubil se je. Žene včasih nočemo razumeti, da so to enostavno stvari, ki se zgodijo v življenju in katerih ne moremo preprečit. Ko sem videla, da ne ljubi več MENE, ampak NJO, sem ga pustila, naj gre, brez scen, brez žaljivk...še srečo sem mu zaželela. Nisem ga hotla imet za vsako ceno ob sebi, ker sem se zavedala da ljubezni že dolgo več ni, brez ljubezni pa noče noben živeti. Prodala sva stanovanje, sva šla vsak na svoje. Zdaj imava super odnos, on je še vedno z njo, jaz pa sem pred kratkim tudi spoznala svojo srečo. In vprašam se, kaj bi se zgodilo, če bi hotla zadržat za vsako ceno...narazen bi šla čez par mesecev, ali leto ali par let. Če ne bi tistokrat trezno razmišljala, tudi zdaj v mojem življenju ne bi bilo tako kot je. Zato pa je moje mnenje, da so žalitve in napadanje ljubic samo znak slabosti, maščevanja in prizadetosti. Najina hčerka bi sigurno bolj trpela v zakonu brez ljubezni, kot zdaj, ko pride po njo in preživita lepe urice, midva pa tudi spijeva kavico in se velikokrat pogovarjava o tem, da pač nisva bila za skupaj.
No samo tolko, če se je še kdaj komu kaj takega zgodilo...:) Boljše je ne zgubit glave in dostojanstva.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
