Mmmm.... kako rada imam ravno tole verzijo pesmi, ki sem jo pripela. Malo drugačna je od klasične različice. Uvod je tak, da lahko zapreš oči in sanjariš. Odpelje te v neko drugo dimenzijo, naravnost pred masovna vrata s tolkalom na sredi. Naj potrkam?

Ne mogu da pišem pesme,razbija mi srce tuga,ne dolaze više pismaod najboljeg meni druga.Gde je sada, ne zna niko,kako mi je, ja se pitam,novo pismo stalno čekam,stara svakog dana čitam.Gde si, dragi prijatelju?Što si nestao ovako,kad znaš da te neko volii da sad mu nije lako?Javi mi se, ja te molim,da me prođe ova tugakad pomislim da izgubihnajmilijeg svoga druga.

Januar je. Šele zdaj sem dojela. Novo leto je mimo. Kako intenzivnih 10 dni je bilo tole. Nekateri so se potepali in uživali, drugi smo sestavljali začetek s koncem. Šele danes sem dojela, da je jutri zares ponedeljek. Moj prvi delovni dan v letu 2010.

Ha! Nisem pozna. Danes je namreč pravoslavni Božič.

Od srca se zahvaljujem ekipi Ringaraje.net, ki je skupaj s PEZom omogočila, da so otroci v bolnišnicah dobili svoje objemčke...

Jutri grem z Markom v bolnišnico. Leta 2008 smo se namreč začeli boriti z njegovimi izpuščaji in zatekanjem (dušil se je). Žalostna sem, ko gledam njegove izvide. Že decembra 2008 so zdravniki prvič posumili, da gre za alergijo na penicilin in paracetamol, od takrat dalje pa smo se v glavnem samo "borili". Bolan je bil non-stop, zdraviti pa smo ga smeli samo z Voltarenom in hlajenjem v kopalni kadi, ko je temperatura spet zrasla. Vse bolezni je moral "preležati", ker sum na ti dve alergiji ni bil ovržen.Februarja 09 smo se naročili in jutri smo na vrsti. Gremo na provokacijo. To pomeni, da mu bodo dajali antibiotik in ga opazovali... če zateka, se duši, ima izpuščaj. Če se karkoli pojavi, je sum na alergijo potrjen. Torej vemo, česa mu ne smemo dajati, ko zboli. Če pa se ne pojavi nič, je bilo tisto stanje samo nekaj prehodnega, kar pomeni, da je Marko zdaj zdrav fantek.Karkoli bo, pač bo. Samo da imamo v rokah pravo orodje, ki ga lahko uporabimo, ko zboli. Sicer pa sem v letošnjem letu, ko mu nismo smeli dajati zdravil, ugotovila, da otroka ne pozdravi nič tako dobro, kot mamini objemčki in ljubezen.

Kako smo vstopili v 010110? (moj mož bi šel zihr preračunat tole iz binarnega v deset_iški sistem)

Včeraj sem uspela ujeti ta trenutek. Majo, ki je v roke prijela kitaro (glej sliko spodaj).

Ne maram novoletnih zaobljub. Sploh. Ne maram tega, da na koncu leta razgrneš vse svoje umazano perilo in si ga ogledaš z vseh strani, potem pa prideš do zaključka, da ga boš pral tudi v naslednjem letu. Po možnosti z istim praškom. A letos - izjema.