Mit: Vsi taksisti v Beogradu enako grdo vozijo.

Resnica: Taksisti, ki vozijo guppy, grdo vozijo.

Tokrat smo v Beogradu imeli fajn benchmarking projekt. Primerjali smo vožnjo taksista, ki pelje mene & druščino, z vožnjo taksista, ki vozi preostali del ekipe. Razlika je očitna. Celo toliko očitna, da so kolegi razmišljali, da z mano več ne bodo šli v taksi.

Prvi voznik je poskušal s svetlobno hitrostjo prispeti na lokacijo. Če promet ni dovoljeval vrivanja iz levega pasu v desnega, je pač pritisnil na gas, se odrinil na odskočni rampi, preletel dva avtomobila in upal, da bo pristal 10 metrov naprej na cesti.

Drugi taksist je vozil približno enako, z malo razliko. Na sprednjem vetrobranskem steklu je imel ogromno razpoko. Ko smo ga (v strahu) vprašali od kod je prišla ta razpoka, je z zadržkom odgovoril, da je kriv kamenček. S kolegom sva si telepatsko izmenjala misel, da ta razpoka zgleda bolj kot odtis pešca. Pas na zadnjih sedežih ni delal, ampak po besedah kolega je "vseeno" - v vsakem primeru bi ob taki vožnji preleteli naprej skozi šipo tudi mi.

Naslednji voznik je prepeval žalostne, srce-parajoče pesmi o izgubljeni ljubezni. Med vožnjo je bral SMS sporočila in prehiteval kolono, ki je stala na rdečem semaforju. V tem trenutku, ko smo s 120 na uro leteli mimo te kolone in preko rdeče luči v križišče sem pred očmi odvrtela zadnjih 10 dni svojega življenja in se prijela za najbližjo reč - koleno od sodelavca. Še danes ima polomljeno pogačico in na nogi odtise vseh mojih prstov. Skratka - nikoli več v taksi z nekom, ki ga je punca dala na čevelj. Pa ne mislim na kolega, ampak na taksista, da ne bo pomote.

Enemu od naslednjih šoferjev sem takoj po vstopu v taksi razložila, da so nas drugi vozili "kot norci" in da bi bilo lepo, če bi se vozili "normalno" do lokacije. Pokomentiral je, da je bil naš prejšnji voznik zagotovo Rally voznik in da je imel športni avto (so NOT true).... nato pa je odkritosrčno priznal, da oni čez most nikoli ne vozijo 40, kot je omejitev, ampak 60. Če pa je most dokaj prazen (op.a. verjetno je mislil: "Če je na mostu že namontirana odskočna rampa"), potem pa vozijo tudi 130... čeprav je to hitrost, zaradi katere greš v zapor. Da bi se nekako opral tega občutka krivde je razložil, da taksist MORA vozit tudi po pločniku, ker je drugače stranka nezadovoljna s hitrostjo vožnje. Razložil nam je tudi, da se peščem ne ustavljajo in so zato ti "najbolj ugrožena vrsta v Beogradu"...

Po vseh teh travmah nas je nazaj do hotela peljal šofer, ki je kadil. Ampak nismo zmogli več moči, da bi mu rekli naj ugasne cigareto. Bali smo se, kako bi to vplivalo nanj :)

Mmhhmm... živeli avtobusi.

MAJKE MI... tale posnetek, ki ga pripenjam, ni daleč od tega, kar smo doživeli.