Mislim, da nič ni narobe s tem, da se skozi življenje spreminjamo mi, spreminjajo se tudi naše prioritete. V določenem obdobju je za nas pomembno, da se imamo fajn, spet v drugem, da si ustvarimo družino. Včasih lastnosti, ki bi jih radi vpletli v svojo življenjsko zgodbo ne gredo skupaj in se moramo odločiti. Pot v tujino ali skupno življenje. Zveza ali samsko življenje. Služba ali otrok.

To, kar pa me dejansko žalosti je, da včasih porabimo toliko časa na bedarije, da je zares vprašljivo, kako s tem vplivamo na kakovost svojega življenja in življenja ljudi, s katerimi smo.

Včeraj so mi opravili manjši poseg. Med operacijo me je medicinska sestra prijela za roko in rekla "samo še malo... samo še malo... bodite popolnoma mirni". Spomnim se, kako mi je pogled odtaval proti steni, ker sploh nisem čutila bolečine... čutila sem samo neizmerno žalost. To, da sem od poroda dalje non stop bolna. To, da sem že tretjič na operacijski mizi v dveh letih in pol. To, da si en dan zdrav, drugi dan bolan. Samo to mi je šlo po glavi, ko sem poslušala njene besede tolažbe. In ušla mi je majhna solza, zaradi katere me je sestra še malo bolj tolažila z besedami: "saj bo kmalu mimo, ne bo več dolgo..." jaz pa sem si želela, da s temi besedami pogasi to mojo notranjo bolečino in ne fizične bolečine, za katero je mislila, da jo gasi...

Po odpustu iz bolnišnice sem se vrnila domov in spala tri ure. Bila sem popolnoma izčrpana. Potem sem odprla forume in ena najbolj aktivnih debat je bila "Celulit v nosečnosti!!". Celulit, s klicaji, v nosečnosti. Kot nekaj najhujšega, kar se ti v življenju zgodi. Kot problem, ki ga morajo reševati mase. S svojimi nasveti. Podporo. Kremicami. Masažami. Ker, če imaš celulit v nosečnosti, si grd. Neprivlačen. Fuj. Pomarančna koža... za katero je vredno riskirat zdravje otroka in se namazat s tono kemijskih preparatov, ki prehajajo skozi kožo v telo... ker "otroku že ne bo nič od tako malo kreme", ampak pomarančne kože tudi ne bo več.

Ej... kam gremo? ... Kam gremo s svojimi prioritetami? Je morda to nauk? Da če imaš problem s celulitom, potem živiš krasno življenje? Oh, kako bi si želela imeti problem s celulitom...Da ne bo pomote. Imam celulit. Ampak nimam problema.

Želim si... želim si... da bi se nehali ukvarjati s tako površnimi temami. Odprimo teme na forumih "danes sem pomagal nekomu" ali "moje današnje eko opravilo"... storimo nekaj dobrega, nekaj za dobrobit ljudi... ne samo za naš videz. Postavimo si drugačne vrednote... prioriteta naj bo srce...