A. je imela majhno, hrčku podobno živalico. Dobila jo je pred štirimi leti. Zelo lepo je skrbela zanjo, niti enkrat ni čiščenje, hranjenje padlo name. Čeprav je bilo majceno bitjece, je zasedlo velik prostor v srcu naše A.

Potem pa je umrla. Bilo je hudo. A. je jokala, pogrešala je svojo malo prijateljico.

Sedaj pa je pri hiši spet polno veselja. Že nekaj dni je z nami nov družinski član, mala pudljica. Lastnica je A. Kupila si je knjigo o vzgoji psov, malo pa pripomoreva tudi midva z možem. Mala članica se že pridno uči pravil, pa tudi tega, da pri šest članski družini ni miru.

Spi pri A., ko se ta uči, ji leži v naročju. Za A. je dan lepši, vse naloge so bolj enostavne, na ustih je širok nasmeh.

Dopoldan pa jo čuvam jaz. Porodniška, vam povem! Ravno toliko je dela z malim pasjim dojenčkom. Ampak, ji je oproščeno, ker veselja je pa dvakrat toliko.

Hov!