Najbolj opevana tema današnjega dne. Sneg, ki je pobelil našo deželico. In tudi naš domači kraj. Res so ga napovedovali, kljub temu pa moram priznati, da ga nisem pričakovala toliko. Pravzaprav ga je zapadlo dovolj za prave zimske norčije.

Intenzivno je pričel padati ravno v času, ko so si otroci v vrtcu privoščili zaslužen opoldanski počitek. In ko so se zbudili so začudeni in navdušeni gledali skozi okno. Ko sem prišla po Gaja, je večina še vedno radovedno zrla skozi okno. Moj še ne dveletni sinko, pa se je najverjetneje spraševal, kaj pa točno je sneg. Je že res, da se je rodil na zasnežen dan, prav tako je bila lanska zima dolgo bela, kljub temu pa jo bo šele letos začel zares dojemati.

Seveda je bil nekoliko previden, ko sva stopila iz vrtca v belo pokrajino. Vendar se je kaj kmalu opogumil in odpravila sva se k babici in dediju, kjer sem mu pripravila prijetno zadolžitev. Vsi v družini smo že opazili, da je naš Gaj pravi mali deloholik, ki bolj kot igrače obožuje delo. Sama sem se danes namenila kidati sneg z dvorišča mojih staršev in pri tem mi je pomagal tudi Gaj. Navdušen je poprijel za svojo lopato, s katero je do sedaj ravnal krtine po vrtu. Bil je tako navdušen nad svojo novo zadolžitvijo, da kar ni hotel domov.