lep pozdrav!

zanima me vaše zivljenje z partnerjem katera sta si po veroizpovedi različna. recimo, da je en ateist drugi pa veren. Kako se razumete? En drugega omejujete in poskušate to preprečiti ali pac sprejmete človeka takšnega kot je?:ups: Meni to predstavlja velik problem, saj sva sla z partnerjem po 5 letih narazen ravno zaradi tega, ker jaz ne morem prenesti cerkve.:(( Imam pac slabe izkušnje iz preteklosti. (fizičen napad duhovnika name) Nebi rada nekomu omejevala vere, to me ni zanimalo dvignil pa se mi je tlak vedno ko je šel v cerkev, ker je takrat pri meni izgubil vso dostojanstvo in ga nisem spoštovala več. Zame je bil v tistem trenutko "sovražnik".:ups: vem da sem mogoče čudna. Pa ne obsojam vernikov vsepovprek,da me ne boste napadle nič nimam proti veri, samo pri partnerju pa ne prenesem da hodi v cerkev ker imam občutek da mi tudi on hoče škodovati. Kako pri pa kaj pri vas shajate? Ali je za vas to tehten razlog za končanje zveze? Kaj mi svetujete?

Jaz mislim, da če imaš nekoga rad, moraš spoštovati tudi njegovo vero! To je namreč pomemben vidik človeka!
Če si imela slabo izkušnjo z enim duhovnikom, to še ne pomeni, da je zdaj pa vera in cerkev slaba! To je grozno posploševanje! Itak da so nekateri ljudje slabi - povsod! Tudi v cerkvi!!! Mislim, da bi rabila pomoč, da bi to prebolela (verjamem, da je težko). Vsekakor se mi to ne zdi razlog za končanje veze! Predstavljaj si, da bi te napadel zdravnik, ali policist... a potem dragega ne bi pustila v bolnico?

To je samo moje mnenje - ne zameri! Ampak sem ful občutljiva za taka posploševanja - ker imam veliko dobrih prijateljev med duhovniki - poznam pa tudi veliko takih, ki so duhovniki samo po imenu!!!

Reši SVOJE probleme!!!

Udb, čestitam za enkraten odgovor!:bravo:

Jst pa meni Udb,da nisi ravno podala enkraten odgovor.Vem,da je to občutljiva tema,ampak zamisli si,v kakšnem smislu je bi ta fizični napad.Ne smeš vse poprek posploševati.Tudi sama sem verna tako,tako.Hodim v cerkev za veliki praznike-priznam,hči hodi k veroku,samo po pravici povedano so postalizelo težki,če primerjam pred 20 leti,ali danes.In takrat je bil komunizem:zmeden::zmeden::zmeden::zmeden::zmeden:.In koliko je pedofilije med duhovniki????Dosti,saj sama vidiš kako jih vlačijo po TV.Ne vem,mal si se prenagnila z odgovorom.Je pa res,vsak naj ima svojo vero in zdej s temi vprašanji in odgovori,je samo začaran krog.Povedala sem pač svoje mnenje in brez zamere.
en lp:morje:D.

Binky jaz te popolnoma razumem. sak ima svoja mnenja kar se vere tice. Pri nas v druzini pa ni noben veren. PO mozevi strani pa so sevedan ne krscanske vere, ker so iz Srbije . Ko sva se porocila jim ni bilo prav da se ne bova tudi v njihovi cerkvi porocila groza.... Nikoli ne nebi.,

Jaz sem tudi proti nasi veri pa ti povem zakaj. Ko sem hodila v solo no pred njo popravljali cerkev ker je bila v zelo zelo slaben stanju . In so pac odkopali kak meter okoli nje da bi temelje popravli pa so nasli trupla novorojenckov pokopana. Nikoli ne bom pozabla cela sola je pritekla in zjala v grozoto . Ne mores verjet koliko nedolznih trupelc je bilo tam pokopanih. Zaradi te ogabne vere KO NAREDIS SPLAV SI NAREDIL GREH. Pa se dosti takih stvari se dogaja za katere sploh ne vemo.


LP PETRA

Nimam pa nic proti ljudem ki obiskujejo serkev.

Jaz sem verna, moj partner je ateist, hčer je krščena, v tem ne vidim težav, sva strpna eden do drugega. Ne bom branila Cerkve, se mi pa ne zdi prav, da vedno omenjate pedofilijo, ta je namreč povsod, med učitelji, sodniki...
Glede obiskovanja verouka, svoji hčerki bom dala na izbiro, če bo želela hodit, naj hodi, če pa ne bo imela interesa, pa pač ne bo hodila.

Taj 2004, kaj pa e je bilo tam včasih otroško pokopališče, pri cerkvi??? Saj ni nujno, da so malim kaj storil.

Drugače pa se popolnoma strinjam z udb! Sedaj je pač tak čas, da je že kar moderno, da se tolče po cerkvi.

lp

Zame to ne bi bil tehten razlog da prekinem zvezo, če bi bil partner v globalu dober do mene. Pač ima drugačne poglede, sej jih imamo vsi, pa ne samo na področju vere. Če tega ne upoštevamo, ne moremo sprejet človeka tazga kot je. Poleg tega pa te je točno določen človek napadu, ne cerkev, ne tvoj partner!! On ima pa verjetno dobre izkušnje s cerkvijo. In to mu ne smeš kratiti. Tut če bi imela slabe izkušnje z moškim, potem to še ne pomeni, da so vsi isti...
Tko se men zdi.;)

Jaz sem mnenja, da so lahko tudi takšni "mešani" srečni skupaj. Morajo pa drug drugemu pustiti živeti in ne vsiljevati svojih prepričanj in mišljenj. Tako enden kot drugi. Poznam par, kjer je ona iz zelo verne družine, on pa popolnoma ateistične. Lepo vozita skupaj, je pa res, da eden drugemu puščata svobodo.

Potrudi se in premagaj to svojo jezo.

Ljubi in ne sodi, pravijo.

Sem ateistka, poročena s profesorjem teologije:). A tudi on nima zakramentov in ni veren na institucionalni način. Zase vem, da se se v življenju ne bi mogla ujeti s partnerjem, ki ima diametralno nasproten pogled na svet. Seveda pa je vsak primer edinstven in nikjer ni rečeno, da bosta dobro vozila, tudi če sta iste vere ali "ne"vere.

Taj2004, Srbi niso nekrščanske vere, so pravoslavci, kar je del krščanske cerkve, ki se je odcepila od katoliške vere.

Jaz tudi nisem verna. V cerkev grem samo, če je to res nujno. Moj dragi sicer ima vse zakramente, poročila pa se nisva cerkveno. Cerkve se raje izogibam, dokler bo župnik razlagal o tem, da so ljudje (neumne)ovčke, ki morajo slediti Bogu.
Nimam pa nič proti temu, da drugi hodijo v cerkev.

Jaz pa mislim, da je popolno drugačno stališče glede vere, lahko temeljno neskladje med partnerjema.

Vernik ima vero tako zelo globoko nekje v sebi, da se ji ne more odpovedati, ker preprosto vanjo verjame.
Vendar zelo strogi ateisti ravno toliko močno verjamejo v to, da boga ni. Dva taka se bosta težko spoštovala.
Če se eden od para zmore prilagodit, če preveč verjame v svoje stališče (drugače ne zmore), potem ta dva človeka ne moreta skupaj živet. Nikakor.

Pa še nekaj _ kdo ponavadi zahteva, da se ga razume? Vernik! Njega je treba tolerirat! On to zahteva. Neverniki nimajo pravice, do tolerance nevere.

Ne me narobe razumet. Toleriram vse vere. Imam svojo vero. Ampak toleriram tudi ateiste.

Popravek : Če se eden od para ne zmore prilagodit....

Najprej je treba ločit cerkev in vero. Torej, če te je napadel duhovnik to še ne pomeni, da je vera 'kriva'. V tem primeru je bila kriva cerkev, če je to prekrila. Seveda pa se morajo zavedati, da to meče slabo luč na vero, zato bi morali že enkrat enakopravno obravnavati primere zlorab, nasilja ipd., ki se pojavljajo tudi v cerkvi.

Pa nazaj k temi - midva s partnerjem sva tudi različnih pogledov glede vere, jaz ateistka in on pa veren. Glede tega sva se veliko pogovarjala na začetku zveze tudi v detajlih (otroci in vera...). Mislim, da če oba res spoštujeta drug drugega ne bi smelo biti nobenega problema. Jaz nisem čisto nič manj ateistka, če gre on v cerkev in obratno. Otrokom bova pa tudi oba prikazala svoje poglede na svet, vero... on si želi, da bi bili otroci krščeni, zato jaz ne bom komplicirala, čeprav on ve, da meni to nič ne pomeni. Zato, ker mi to nič ne pomeni mi je tudi vseeno, da so krščeni. Se bodo že sami odločili v kaj bodo verjeli ko bodo dovolj stari. Ne maram pa, da bi meni ali njim kdo kaj vsiljeval (tem primeru vero)! Pri tem bom zelo načelna, če bodo npr. pri verouku (če bodo otroci seveda želeli hoditi) govorili kaj čez nevernike bom takoj ukrepala.

Vsi drugačni - vsi enakopravni!

Jaz sem ateistka, fant pa je veren. O takih stvareh se pač zelo malo pogovarjava in s tem ne obremenjujeva en drugega. Pine pa ne bova dala krstit. naj se odloči sama, ko bo polnoletna.

Moje mnenje je, da vsak mora spoštovati odločitev drugega pa naj si bo to vera ali pa kaj drugega. Edina 'ovira' bi se lahko pojavila pri tovsrtnem partnerstvu, ko pridejo otroci. Kako jih vzgajati, v katerem duhu, kako bi bilo s krstom in ostalimi zakramenti, verouk, nasplošno s celo veroizpovedjo.. Vse je odsvisno koliko je 'goreč' vernik (koliko mu sama vera pomeni).

Sama sem imela krščansko vzgojo, ni se mi nihče zameril, ampak enostavno se ne strinjam s to ali katerokoli vero, predvsem pa 'grupiranje' ni moja izbira. Pa nisem ateist..

Sploh pa veš.. eno je ko pri maši drdraš molitve, ki so se ti z leti vsedle v spomin, drugo pa koliko ljudi dejansko tudi živi na tak način kot vera uči..

Pustimo vsakemu, če le ne škodi drugemu, dihati po svoje :rozica:

Jaz sicer nimam teh problemov oba hodiva v cerkev, sicer ne redno a tu pa tam.

Jaz ti svetujem da se poskušaš prepričat da to ni nič takeg. Jemlji to kot kak njegov hobi al pa da gre npr v gostilno al pa s kolegi okol, sej tista urca itak ni nič. Pa še to sam ob nedeljah. Brez veze da zarad tega prekinjaš vezo, če vse drugo štima. Ti si pa tisto urco vzam čas zase, pa delaj nekaj kar tebe veseli al kej podobnega, al pa pejt s kolegicam na kofe al pa kej.

Upam da ti ne bo treba več prekinjat vez zarad tega. Vse je v tvoji glavi in poskusi popravit jaz pa držim pesti zate:bravo::bravo:

Tudi jaz nimam teh problemov, sem prava nezakonska mati.

Si pa ne morem predstavljati, da bi bila v partnerski zvezi z nekom, ki hodi v cerkev.

Ne ločujem vere in cerkve. Cerkev govori o veri. O odnosu do vsega. Vera ali ateizem ni nekaj, kar lahko odložiš. Ali kot bicikel pustiš pred vrati in greš not.

lp;)

Tudi jaz nimam teh problemov. Partner po zaslugi staršev sicer ima zakramente, to je pa tudi vse.
Dvomam, da bi se lahko ujela v partnerstvu z nekom, ki je goreč vernik. Absolutno so v zvezi pomembni kompromisi, ampak ne za ceno lastnega prepričanja. Samo moje mnenje!

Rojena sem v mešanem zakonu, tako, da sta mama kršanske, oče pravoslavne vere. Z možem sva oba ateista, a ob velikih praznikih gremo v cerkev, nesemo k žegnu, kadar je maša za katerega umrlih sorodnikov, greva, če je le možno, znam zmoliti osnovne molitve. Najini otroci seveda niso krščeni, a če bo kateri od njih ob polnoletnosti izrazil to željo, ali še kasneje, mu ne bom branila.
Tudi moj oče ima svoje praznike, od Božiča, do Velike noči, pa pač tudi takrat nazdravimo ali popijemo kak kozarček na zdravje.
Vem pa, da ne bi mogla živeti z nekom,ki bi vsak teden hodil k maši,..., saj tega enostavno nisem bila vajena in tudi vzgojena nisem bila tako.
Strinjam pa se s tem, da je treba spoštovati posameznika in njegovo mnenje.

Moj mož ima vse zakramente pa ne prenese najbolj cerkve, vere, kakorkoli že,...., so ga pač na nek način silili. Jaz sem samo krščena imela sem možnost izbirat ali bom hodila k verouku ali ne in sem se odločila, da ne bom. Sina sva dala krstiti.
V cerkev hodimo ob večjih praznikih in jaz lažje prenesem pol urem maše pred žegnjem kot moj mož,....

V tvojem primeru pa jaz ne bi zapustila partnerja samo zaradi tvojega dogodka v otroštvu. Ne vem, po mojem se da to prebrodit. Morda tudi ti potrebuješ kakšno strokovno pomoč, da to preboliš, saj ti verjamem, da so to hude in zelo boleče stvari. Poskusi!

Jaz sem kao verna,pa ne hodim v cerkev..mogoče vsake par let,če je ravno taka prilika.Moj je ateist.
Jaz zagovarjam svoja stališča,on svoja,vendar s tem samo izmenjujeva mnenja,konfliktov še nisva imela.:rozica:
Tudi otroke imava krščene,ker se je meni to zdelo lepo in prav.Poročila se crkveno ne bova.
K verouku pa otrok ne bom dajala,če ne bosta tega sami hoteli,pa še to malo kasneje,ker se mi zdi,da šest leten otrok tudi o tem ne zna razmišljati.:rozica:
Sama imam vse zakramente in mislim,da me je vera naučila dosti lepih in pametnih stvari,ki jih bom lahko lepo uporabila v življenju in pa pri vzgoji otrok.:rozica:
Je pa res,da slabo luč na vero zadnje čase meče cerkev kot taka in njeni "uslužbenci".Žalostno:rozica:

Poznam pa nekaj parov,katolik+musliman,pa vozijo s kompromisom(vsakega malo)

Jast sem ateistka, moj pa je krščen in si je po osnovni šoli želel, da bi postal duhovnik...pa si je premislil ko je doumel kako cerkev funkcionira.
Nikakor ne bi mogla shajati z nekom tako vernim...
Nimam pa nič proti, vsak si lahko izbere, pouči in se odloči v kaj verjeti, jast verjamem v to kar sama sproti vidim in se učim...to je moja vera