Pred pol ure mi je počil film...izgubila sem živce in stepla svojega ljubljenega dvoinpolletnika. Vročino ima in ušesa ga bolijo zato je razumljivo da je bolj siten in jaz z njim. S tira me je spravil s svojo trmo. Lučka na nočni omarici se je pokvarila in je zato ni mogel prižgati. Začel se je dreti ko sirena in tolči z njo ob omarico. Končno sem mu dopovedala, da se je pokvarila in da greva iskat drugo. Ko sva drugo iz dnevne prinesla do hodnika se je spet začel dreti in je ni hotel nesti v sobo hkrati pa je tudi ni hotel pustiti tam. Sploh ni hotel s hodnika in se tam drl.  Takrat sem ga odvlekla v sobo in ga začela tolči po riti. Tolkla sem kolikor sem mogla in sploh se nisem mogla ustaviti. Najrajši ga bi ....  joj sploh ne smem pomisliti. Potem sem se ustavila. Vsa sem se tresla. Odšla sem po prekleto lučko in jo prižgala. Moj fantek se je v minuti umiril in se ulegel v posteljo. Grozno mi je bilo. Rekla sem mu: Mama te je stepla po ritki!" Takrat je začel jokati in me udaril po roki:"Tako mama udarla mene." in jokal, ker mu je bilo tako hudo.
A meni je sedaj še bolj. Ne vem kaj naj sama sabo.Živčna razvalina sem. Počutim se obupno.  Moj otrok ni kriv, da ima njegova mama slab dan. To se mi je zgodilo že ene tretjič, da sem izgubila živce a tako kot danes še ne. Kako lahko to popravim? Kako se ve obvladate v podobnih situacijah? Res bi potrebovala kako vzpodbudno besedo, pa tudi kritiko. Res, kar sšinfajte me!

Žalostna

Draga mamica, mislim da je cas, da poisces pomoc. Zivci naredijo svoje, kaj ces.. Ce zelis svojemu otroku dobro, si omisli kaksnega psihiatra. Se pa lahko kaj takega vsakemu zgodi.

Jaz sem zivcna razvalina, pa se mi na sreco to se ni zgodilo. Sem ze metala stvari okrog, ampak na otroka se nisem spravila..

Vso sreco.

_____________________________

Gospa sem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ajdy, a ti to mene sprasujes al njo? Clovek dandanes res ne ve vec..

_____________________________

Gospa sem.

To mi je vse znano ampak se probam zadržati.Ta moj mali vragec je tko živ in neubogljiv da je včasih že prav groza.Jaz naredim tako da grem v drugo sobo in tolčem po povštru,kavču,....karkoli.Samo da me Maša ne vidi.Moram dat ven vso jezoooooooo

seven, mislem, da če ti tamal živc spahne in da če mu jih daš potem čez rit, še ni treba potem takoj človeka k psihiatru poslat... če si njo k psihiču poslala, potem mora otrok samo v poboljševalnico, ali kako?

anonimna, jaz ti svetujem, da drugič raje ne pustiš, da te otrok tako razjezi in mu poskušaj kako dopovedat... ali pa ga enotavno pust... če pa kar razbije, mu pa vzem kakšno igračo, da bo videl kako je to, če pa on ostane brez kakšne stvari...

_____________________________

L I V E S T R O N G

Če se ne moreš obvladat, raje vzemi kozarec, pa ga vrzi na tla.

Nikar pa se ne spravljaj na otroka. Če ga tepeš, je še slabše. Ti se slabo počutiš in slabo se počuti on, sploh če je to tepež s tako silo, kot je bil pri tebi.

Poišči pomoč, sprosti se, to lahko narediš sama.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Draga anonimna. Pojdi do svojega lečečega zdravnika in mu povej, kaj se ti dogaja. Povej po pravici, zaradi sebe in v dobro otroku. Nihče te ne bo obsojal, ti časi so minili. Te bo pa zdravnik usmeril do specialista na pogovor ali ti predpisal kake sprostilne vaje, te naučil sproščanja. Verjetno ti bo ponudil tudi zdravila, a menda imajo za pomiritev kar veliko stranskih učinkov. Dobro preberi, kaj boš dobila.

Poišči si tudi pomoč. Mogoče moža, prijateljice, kake pomočnice. Vedno samo dajati in nič ne prejemati nima dobrega konca. Probaj si vzeti čas zase, morda je to vse, kar potrebuješ, da boš lažje premagovala vsakodnevne obveznosti in skrb za otroka.

Pa prosim, javi se, kako je s teboj.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Ja cist resno mislim, glede na to, da je napisala, da ni bilo prvic. Epizode se ponavljajo, ocitno zgubi kontrolo nad sabo. A ni razvidno iz njenega pisanja?

Kaj pa je hudica narobe s psihiatrom? Sama pravi, da je zivcna razvalina..

Heh..

_____________________________

Gospa sem.

zoya, otroka in odraslega cloveka ne gre enacit.

Ona mu ni dala eno cez rit ampak ga je pretepla.

Zgleda se same take oglasate, ki tepete otroke. Jaz mojega ne bom in ne mislim. Pa ce bi napisala, da je bila samo ena cez rit, bi rekla "so what".

A zdaj pa mislite, da jo obtozujem in nevemkaj.. Napisala sem ji, da rabi pomoc.




< Sporočilo je popravil Seven -- 18.7.2006 22:01:19 >

_____________________________

Gospa sem.

Ajdy, anonimna ni dala otroku malo čez rit. Udarjala je po riti z vso močjo, kar je lahko in se ni mogla ustavit. In to se ni zgodilo prvič. Zato sem tudi jaz mnenja, da se zaupa zdravniku. Časi, ko so vsakega zaprli v pobolševalnico, če je malo pojamral, so minili. Lahko pa, da bo zdravnik presodil, da je samo preutrujena in bo šla brez zdravil ali drugih pregledov domov. Samo bistvo je, da si želi pomagati. Ali ne razbereš in posta, da prosi za pomoč, nasvet.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Evo anonimna. Cmokec je fajn napisala.

Vse dobro ti zelim..

_____________________________

Gospa sem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne bom dajala nasvetov, ker še nimam svojih otrok.
Bi sam neki predlagala. Anonimna, glede na to, da praviš, da ni bilo to prvič, mogoče bi si pa omislila boksarsko vrečo, pa ko ti mali stopi na živc, greš pa pretepeš vrečo in se potem z malim pogovriš, ko ti afekt besa popusti.
Sam predlog..... Po moje še vedno boljš, da mlatiš vrečo kot pa otroka.

po moje, če te še kdaj prime, se spokaj v drugo sobo, pa se not zapri in počakaj da te mine. ne vem, no, še nisem bila v taki situaciji.

če bo mali to v vrtcu povedal, je čist možno, da dobiš socialno delavko na vrata. se je že dogajalo, da so prišli (pa se doma niso tepli, ampak je otrok nekak razumel, da je tako izgledalo).

Prav imate! Zdaj sem se še bolj zamislila sama nad sabo. Kar ne morem verjeti, da sem to jaz. Pomoč? Sem preveč v tem fohu, da ne bi vedela kako "strokovna " pomoč je na tem področju pri nas. Nafilajo te s tabletami in to je to. Jaz dobro vem, da to ni prav in v tem treniutku sem trdno prepričana, da se mi to ne bo več zgodilo, čeprav... Ne vem.... upam, da se mi res ne bo. Velikokrat se mi uspe obvladat in takrat sem zadovoljna sama s sabo saj vidim, da so tudi druge rešitve, v vsakem primeru boljše kot tepež.
Glede živčne razvaline - slabo sem se izrazila - trenutno, po tem dogodku sem živčna razvalina sicer pa se imamo v naši družini zelo lepo, mož mi pomaga, veliko gremo ven in tudi službo imam krasno. V vzgojo vlagam veliko truda in mislim, da mi dobro uspeva. Zato sem še toliko bolj besna nase, da si dovolim nekaj takega . Moram reči, da so me vaši odgovori malo presenetili in zdaj vidim, da se moram res skulirati in spraviti v roke.
O.K. tukaj pred vami:NIKOLI VEČ NE BOM POLOŽILA ROKE NA MOJEGA OTROKA ! Obljubim, njemu, sebi in vam !
Radha, glede obvladovanja jeze me pa res zanima! Se ti javim, čeprav me je sram.

ok. pa drži se tega!

če bi bila res preveč "v fohu", potem bi vedela, da te psihiatri in psihoterapevti ne nafilajo direkt s tabletami in je to to. daleč od tega. dober psihoterapevt bi vsakemu koristil, da bi se malo poglobil vase, če tega sam ni sposoben.

in ja, predaleč si šla. jaz sem zelo furjaste sorte, pa me še nikoli ni tako daleč zaneslo. saj me razjejzi pupa, ampak jo odnesem v sobico, zaprem vrata, preštejem do 10 in sem skulirana. al si pa na ves glas prepevam in pol me samo začudeno gleda

saj mali bo preživel te udarce (tokrat), če pa se bo ponavljalo, si bo zapomnil in bo razdvojen med ljubeznijo in strahom do tebe.

jaz ti želim vse najboljše, če pa potrebuješ pomoč, se pa le obrni na kakega strokovnjaka. preprost pogovor včasih dela čudeže.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

a zdej pa, ker se nekatere ne strinjamo s psihiatrom, mamo pa kar rade, da nas pretepajo, pa da otroke pretepamo, pa ne vem kaj še vse..

ja sem proti psihiatru v tem primeru, ker mislim, da ženska še ni izkoristila drugih možnosti, npr. se pogovorila s partnerjem, se zamislila nad seboj, spremenila vzgojo pri otroku,...
a je res treba takoj k dohtarju letet? To pomen, da lahko jaz rečem v obretnem smislu tistim, ki ste za psihiatra, da a potem tud mulca, takoj ko 5x kihne v istem dnevu, peljete na urgenco? Samo dajem obraten primer, ne mislem se pa sedaj prepucavat zdej tle...

_____________________________

L I V E S T R O N G

zoya, tudi jaz se ne mislim "prepucavat" tukaj gor. dejstvo je, da par kihcev otroka in nekaj izpadov odrasle osebe nad šibkejšim (bolnim) otrokom ni ravno enaka ali obratna ali kakršnakoli posrečena primerjava.

ne, otroka peljem k zdravniku, kadar je treba in ne za vsako figo. tudi sama ne letim za vsako skrivljeno dlako k zdravniku. je pa naše psihično zdravje enako pomembno kot fizično zdravje, pa vendar je to še vedno tabu. da imamo probleme, ki jih sami ne znamo obvladat ne  bomo priznal pa tudi, če crknemo. nap, to ni problem. rabim sam mal časa, da se zamislim nad sabo. trdno sem odločena, da tega več ne bom naredila... in potem nas zopet zlomi. in to ni nič sramotnega, da se razumemo. včasih je pač človek v taki krizi, da si res ne more sam pomagati (na ramenih mamice je celotno gospodinjstvo, služba, računi, tečen dec...) in normalno bi bilo, da bi si poiskal pomoč. če bi se nam ponavljala viroza, bi šli k zdravniku, da nam preveri kri. ker se nam ponavljajo obdobja "slabih dni" je pa sramotno iti prosit za pomoč

jaz vem, da se ta mamica zdaj počuti grozno in ji res želim  vse najboljše. naj pa ji ne bo nerodno prositi za pomoč. kogarkoli.



_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Strinjam se s tabo Magi, da dober psihiater ali psihoterapevt ne bi škodil nikomur. Vsak bi si lahko z njim pomagal in rešil travme, ki jih ima še iz otroštva. Tudi jaz bi ga obiskovala. Ampak kje je tak psihiater. V kakšnem ameriškem filmu?