IZVIRNO SPOROČILO: Selena
Otrok mora najprej pomagati pospraviti razred, potem pa oditi kamor pač ima za it. Neglede na to, kam gre.
Tudi ostalo, kar je učiteljica povedala, je res, je pa način, ki ga ti opisuješ, neprimeren. Bi res morala izbrati drugačne, bolj strpne besede in ne bi smela biti žaljiva. In tudi dodatek Miklavža je bil verjetno nepotreben.
Se strinjam!
Miklavž je bil čisto nepotreben, po drugi strani pa kakšne posebne škode najbrž vendarle ni naredila, ker 8 let je tista starost, ko večina že itak več ne verjame, če pa verjamejo, pa bodo najkasneje decembra nehali, ker jim bodo ostali otroci, ki že vedo, povedali in to zelo nasilno, kakor je to praksa, ko hočejo nekoga nekaj prepričat, če še ne ve. Ni to izgovor za učiteljico, ampak samo ugotovitev. Tukaj ni prav naredila, ni debate.
Kaj si ona misli o cerkvi pa ima najbrž tudi pravico povedat in to enako mnogo, kot imaš ti pravico povedat, da ti pa to ni bedarija. In če ona to misli, ima vso pravico to verjet in nobenih obsojanj s tvoje strani ne sme biti. Drugo je način, na katerega je to povedala, ki pa vsekakor ni pravi.
Mene so že velikokrat vprašali, ali je bog ali ne. Vselej, ko se otroci to pogovarjajo, se na smrt skregajo (le zakaj, a ne?). Jaz jim vselej po pravici povem, da tega ne vem, niti tega ne vedo njihovi starši ali kdorkoli drug. POvem jim, da nekateri pač menijo, da je tako, drugi pa tako in da ima vsak pravico verjeti tisto, kar se jim zdi najbolj verjetno. IN rečem jim, da je prav da verjamejo tisto, kar je za njih bolj ok in še to, da imajo oboji prav, ne glede na to, kaj verjamejo. Ponavadi se potem pomirijo.
Jaz bi svojemu otroku na tvojem mestu povedala enako, kot jaz povem vsem otrokom. Da nekateri verjamejo to, drugi pa drugo, pa da ima vsak pravico mislit, kar njemu paše. Razloži ji, da ima tudi ona pravico verjeti, kar njej paše. Vendar ker ti verjameš v boga, se ti zdi prav, da ji to predstaviš, da bo lahko to spoznala.
Zakaj bi se jezil na učiteljico? Poglej, če bi na koncu pouka rekla učiteljica, da je pa ateizem neumnost, bi jo pa čisto komot zagovarjal in podpiral. Se ti ne bi zdela žalitev ateizma. To pomeni, da ti samo njen pogled na svet ni všeč, katerega boš pa itak srečeval še vse življenje, ker smo ljudje pač različni, pa tvoja hči bo srečevala te iste stvari ravno tako še dolgo. Jaz res ne bi vzela vsega tako resno. Meni se zdi čisto preveč drugih, pomembnih reči v življenju, kot pa je to, ali kdo reče, da je religija neumnost. Zanj pač je, ima pravico to tudi povedat.