Ali še kdo izmed vas doživlja takšnno nasilje?
pa ne s strani partnerja,ampak očeta,mama pa ga večinoma zagovarja-mene le redko,saj tudi sama to prenaša že 30 let-sploh je ne razumem kako more.
jaz s svojo družino živim v isti hiši,čeprav v "svojem" stanovanju,vendar nikoli ni nič prav,nihče se prav ne obrne,nihče nič ne zna in nič ne naredi,če pa kaj narediš ni prav in si totalen butelj...
odkar pomnim vpije nad menoj,z leti pa je temu dodano še zmerjanje,poniževanje,zaničevanje...
odkar se postavim zase kadar tuli name,je še slabše,potem sem vsega kriva jaz-se pravi da jaz vpijem nad njim.ampak meni je tega dovolj in smo se odločili da se odselimo v najemno stanovanje.zdaj sem pa spet grda,kako morem,on mi nikoli ni storil nič slabega... ampak besede marsikdaj bolj bolijo kot klofute,postala sem že prav depresivna,jaz hočem da ima moja družina lepo,mirno življenje,ni mi pomemben denar,ki ga bomo dajali za najemnino,samo končno bi rada mir-ali sem res tako čudna?
ne mislim se skregat s starši in pretrgat stikov,sem jim to tudi povedala,vnuke bosta imela lahko kolikor bosta hotela,pomagat bomo tudi prišli če bo potrebno,samo ne morem več živet tam in trpet vsega tega-česar po njegovem sploh ni,je vse le v moji glavi,če pa je bil prepir je bil zato ker nočem nikoli nič poslušat-oziroma ker sem se postavila zase.nočem da moji otroci prenašajo to,kar sem morala jaz,in verjetno bi tudi njih vedno bolj sekiral,ko bosta zrastla in začela misliti s svojo glavo-potem pride čas,ko je treba zatreti vse in vsliti svoja mnenja,misli in nazore...
sorry,ker tako nakladam,ampak moram si malo olajšati dušo,povejte svoja mnenja o tem da se odselimo,oče na primer zdaj hoče v meni vzbuditi ogromno občutkov krivde zaradi tega,sebe pa narediti za žrtev.
vem da bo za vse dražje,zanju in za nas,ampak če je to cena za mir,potem ni pomembna!

Res je malo zmeden post.. pa nič zato.;)

ČIMPREJ SE ODSELI BREZ KRIVE VESTI!!!!!

Normalno, da hočće nate zvlaliti krivdo, saj to slabiči vedno počnejo. Maltretirajo zato, da "zrastejo", krivde pa itak ne morejo priznati, ker se čutijo ogrožene, ker so reve.
V grobem je to tako. Sicer pa mislim, da se s tem sploh ni treba ukvarjat in komerkoli dokazovat, kdo ima prav. Pomembno je samo, da ti tako misliš, kot si pač napisala, in da braniš svoje otroke, svojo družino.

Absolutno se strinjam!
Raje v zadnji luknji kot nekje, kjer bi morala trpet kakršno koli poniževanje.

Lepo razmišljaš, se popolnoma strinjam s teboj in te podpiram pri odločitvi glede selitve.
Nekateri ljudje so pač takšni, da imajo zmeraj vse prav in mislijo, da so edini z možgani. Niti ni nujno, da hoče slabo, sploh glede na to, da se menda niti ne zaveda, kaj počne. Po moje je res najbolje, da spakirate na svoje.

Čimprej brez odlašanja,slabe vesti, lepo te prosim le zakaj, imaš vso pravico živet svoje življenje.

Jst osebno itak zagovorjam to, da starši lahko vzgajajo in skrbijo za svoje otroke dokler ne odrastejo.. Sploh enkrat ko si sami ustvarjo svojo družino, mi niso več za skupi in morajo zaživet na svojem - zase.. To je moje mnenje. Dve družini skupi?? Stari in mladi?? Ne hvala.

Samo čimprej stran da boš imeal mir, dokler imaš še živce kolikor toliko OK. Smo živeli s taščo dobro leto, pa sem komaj čakala da bo tega konec, svoj mir imet je nekaj najlepšega!! Čimprej pot pot noge :kuza:

vesela sem, da me podpirate pri odločitvi :)
meni in verjetno vsakomur od vas, je najpomembnejša in na prvem mestu moja družina in naše dobro počutje in ljubeči medsebojni odnosi, če pa te nekdo nonstop nervira, se lahko slejkoprej pojavijo problemi še znotraj moje družine, tega pa nikakor nočem!

Prišla si do prave odločitve in to tudi sama veš. Ne pusti mu, da ti ustvarja občutke krivde, ker si se odločila živeti svoje življenje. On pač rabi okoli sebe ljudi, ki se pustijo psihično maltretirati in na ta način dobi svojo potrditev. Sposodi si kakšno psihološko knjigo o tem, da boš znala prepoznavati te vzorce. Takoj ti bo vse jasno in razumela boš tudi zakaj se mu mama ne zna upreti in še marsikaj drugega.

Glede tvoje izjave, da bosta starša lahko imela vnuke kadar bosta hotela... jaz bi na tvojem mestu tudi resno pretehtala, če je res dobro za tvoje otroke, da so priča takemu obnašanju. Otroci vse absorbirajo in verjetno si ne želiš, da bi dobili take vzorce o odnosih nin jih prenašali naprej. Jaz jih ne bi puščala preveč same z njima. Srečno in oprosti, če sem šla malo 'predaleč' v nasvetih, ampak saj boš sama presodila, kaj želiš uporabiti in kaj preslišati.

JAz vedno paravim, kar ni za skup je za narazen, pa naj bo to partnerstvo, ali pa tako kot v tvojem primeru, starši. Jaz bi se odselila, sploh če imata finančne možnosti.

Tebi in tvoji družini pa oblio obilo moči!

Koala

Zea, hvala za nasvete, nič nisi šla predaleč, maš prav glede otrok in vsega, če pa mogoče veš naslov kakšne dobre knjige o tem, mi ga pa prosim napiši, saj nekaj o tem sem že brala,pa bi še, ker mi je zelo zanimivo in poučno, pa še sebe najdeš not v raznih primerih.

zoya, upam da bo kmalu tud pri meni tako kot pri tebi,čeprav se stari tud nad bratom vedno dere, ko pride na obisk, pol pa pravjo zakaj tako malokrat pride brat z družino-ja le zakaj???

Dve knjigi za začetek:
1. Ženske, ki preveč ljubijo (ne vem avtorja, ampak je zelo znana, tako da je ne bo problema dobiti)
2. Skynner: Družine in kako v njih preživeti

Enkrat sem tudi en dober tekst na internetu o teh stvareh brala - če ga najdem, ti bom sporočila.

Odseli se, pa čim prej. Super, da ti partner stoji ob strani!:bravo::bravo::bravo:

Jaz vem, kako je živeti tako. Tak je moj bivši tast. Teroriziral je vse, ki so bili blizu njega. Najbolj mojo bivšo taščo, ki ji je neprestano govoril, kako je zanič vse, kar je naredila ali rekla, potem pa oba sinova in še vse ostale - razen vnukov. Z njimi je lepo ravnal, začuda. Vsi so hodili po hiši kot po jajcih in pazili, da so takoj naredili, kar je zaukazal, pa pazili, kaj so rekli, da se ne bi spet drl in žalil. Potem pa pridem v to hišo jaz, ki pa nisem tiho, če mi kdo kaj reče! So takoj zahtevali, da greva narazen. Pa bi bilo boljše, da bi jih poslušala. V taki nori družini človek ne more živeti. Še danes, ko prideta otroka nazaj od tam, imata toliko povedati čez staro mamo - ker slišita od starega očeta. Porabim ogromno energije, da ju prepričam, da je ona čisto super, in da ni vljudno čez nekoga takole pljuvat kar naprej.

Tako da - pojdi in veseli se miru in svobode. Res ni za popisat, kakšen mir in radost te prevzame, ko tega več ne doživljaš.:):):):bravo:

@nj@, sem ti odgovorila na privat.

LP:miska:

@nj@ vesela sem, da si zbrala moč in da se boš odselila. Abslolutno popiram tvojo odločitev!

Vsem se zahvaljujem za vzpodbudne besede in podporo,moram rečt da ste mi vlili še več samozavesti in odločnosti pri tej moji življenski odločitvi!:sloncek:

Še jaz malo pozno a resno....

Moja mami mi je celo življenje vzbujala občutek slabe vesti če ni bilo vse kot naj bi bilo po njenem, ona že ve kako je prav in tako si je med drugim tudi zamislila naj bi v naši hiši navrhu izdelala s fantom stanovanje za naju, ker je fant že zelo zgodaj (prej kot jaz) dojel kaj mi počne me je s tem soočil....

In po težkem in dolgem ugotavljanju sem ugotovila da sem celo življenje počela vse le da bi ugodila njej. Odselila sem se, plačujeva najemnino in sem najsrečnejša.

Težko bo imela boš občutek da si vse prizadela, oni bodo ta občutek le še podžigali, to je zato ker so ti to privzgojili.....ampak to moraš storiti, ker boš šele kasneje ugotovila da si prvič v življenju zares svobodna.

Veliko sreče!