Stric je obležal in obsedel na začetku septembra, pri nas doma je to tabu tema, stric ima malo čez 60 let in umira za rakom.

Včeraj smo se ustavili pred njegovo hišo, skoraj boječe sem vprašala teto, če smemo vstopiti. REkla je,da je je verjetno odsoten. Ja, shujšan, skoraj brez las, z odsotnim pogledom. Pozdrav. Nisem vedela, da ne govori. Prijela sem ga za roko, deklici sta skakali,
a veste da, se je nasmehnil, tako do ušes , tako kot se je vedno ...
in me držal in držal za roko. Držala sva se kot  2, ki se imata rada.
In gledal nas je, kot da bi se zbudil iz svojega sveta, videti je bil srečen, čutila sem njegovo moč, življenjsko energijo. Tako šibko telo pa toliko moči nosi v sebi!
Potem je šel sam na stranišče, kar ponavadi sam ne zmore oz. se nekako opoteka in zaletava, tako je rekla teta.
Morda smo bili pri njem 10 morda 15 min. -nepozabno, ganljivo, bojim se, da je to bilo slovo.
Je hudo, ker je v zadnjih 3 letih res dosti pretrpel, bolečine je skrival, saj je bil veseljak, pevec, držal je skupaj žlahto.
vČERAJ SEM JOKALA, PONOČI SEM JOKALA,
še sedaj čutim stisk njegove roke. Nepozabno.

moram nekomu povedati- hvala, če ste prebrale

Žal mi je!

Verjamem, da bo stricu lepše kje drugje. Na zemlji zanj ni več tako lepo. Zato ga spusti, da gre. Tako lepo si se poslovila. Njegova duša te je čutila, tako zelo čutila, da mu je bilo toplo ob misli, da te je kdaj spoznal. In če ti ni povedal, ti povem jaz namesto njega: hotel ti je povedati, da te ima rad in da moraš živeti še naprej svoje življenje v skladu s svojo predstavo o sreči.

Drži se, punca.

Tudi meni je žal  , Gina je tako lepo napisala, da ne znam lepše, predstavljaj si, da bo stric odšel tja, kjer mu bo lepše kot tu in bo konec trpljenja!
Drži se punca!


_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Kaj naj dodam?

Ko pridejo britki trenutki..... hvala, ker si to doživetje delila z nami

Kok te razumem... Letos je umrla za rakom sorodnica, z dvema majhnima punckama ... Super zakon, super punca.. Mlada...  Nerazumljiv, zakaj se morajo take zadeve dogajati tok mladim... Ampak se in edino, kar lahko storis je, da si bolniku v oporo.. Zaradi sorodnice vem morda malo, kar pravijo za bolnike z rakom, da zelijo vedeti, da jih imas rad, ne zatiskajo si oci pred boleznijo in da zelijo govoriti o bolezni, kar je za nas vcasih problem. Kolikokrat nisem vedela, kaj naj ji napisem v sms, kaj naj recen, kako se obnasati.. tezko je za vse.. rak je zahrbtna bolezen, ki jemljene glede na leta, spol, ... in ko gre enkrat proti koncu, moras pustiti ljubljenmu, da gre, da gre s tvojo ljubeznijo, mirno... tebi ostanjo lepi spomini nanj, zanj pa je tako bolje, da ne trpi vec... ljudje smo sebicna bitja in pusti ljubljeno osebo, da gre, je tezka zadeva, ampak vcasih je treba iti preko sebe...
letos sem zgubila dve osebi, obe prezgodaj, lahko recem samo to, da zivljenje gre naprej, spomini ostajajo, bolecina pa pocasi, pocasi popusca ... Morda pa teta kaj potrebuje, njej je verjetno zelo hudo.. In cuvaj jo, ko ga ne bo vec, pomagaj ji pri formalnostih, ce bo potrebovala, povabi jo na sprehod, kavo, pogovor..
Drzi se, sprejmi nerazumljivo in bodi v oporo tistim, ki te potrebujejo!
Objemcki.. 

Stric se je poslovil, obkrožali so ga njegovi najdražji, tako kot si je želel.
Čeprav smo v žalosti, celo širšo družino povezuje njegov duh povezovanja, dobra volja ter pesem.



Punce, hvala, ker ste prebrale in mi napisale nekaj besed.