Mogoče se vam bo moje pisanje zdelo popolnoma nesmiselno pa vendarle. Sem mamica dveh ljubkih deklic. S prvo sem imela nekj težav z zanositvijo, z drugo nič prijelo se je takoj.  In ker s partnerjem trenutno ne načrtujeva nobenega otročka, sva se pogovarjala da bi lahko donosila otročka kateri drugi mamici. Pa to  pri nas , v Sloveniji,  ni mogoče. Zakaj ne bi mogla ženska ženski pomagati, če ima to možnost? Bila sem ful šokirana, ker ko sem na CSD-ju spraševala o tem da bi rada pomagala in da imam možnost. So me najprej vprašali koliko računam za to storitev oz. kaj hočem v zameno. No sej potem ko so videli da  mislim resno so mi vse lepo razložili ampak prvi vtis pa je bil obupen. Če se z vami drage "borke" takole pogovarjajo morate imeti jeklene živce.
Imam samo še vprašanje ali bi ve pristale na to če bi vam ena ženska ponudila da vam donosi dojenčka?

Želim vam veliko sreče na tej trnovi poti in da boste kmalu lahko uživale družinsko srečo.

zdaj me boste popljuvale. in jutri mi bo verjetno zal, da sem sploh to pisala.
nočem obsojat!!!! napisala bom samo moje mnenje....

pogledam iz ene strani...
lotty, zakaj bi ti nosila otroka druge zenske? mislim, 9 mesecev bi pod srcem nosila malo bitjece, se z njim povezala, ga vzljubila, in pol oddala? samo zato, ker bi rada pomagala? oprosti, ampak ne, da neverjamem- samo si ne predstavljam.
sklepam po sebi.
sama ne bi mogla otrocka, ki je rasel v meni in sem cutila vsak njegov premik, ga gledala skozi UZ, poslusala njegov srcek, po porodu kar dat drugi zenski.


mogoce mogoce mogoce bi to naredila sestri, ce ona sama ne bi mogla donosit. ampak še to dvomim.

ce pogledam iz druge strani. da sama ne morem imeti otrok...

mislim (mislim!!!/predvidevam), da bi raje posvojila otroka, kot da bi pred mojimi ocmi rasel v drugi zenski.

ponavljam!!!
ne obsojam! samo sprasujem (se)
sem samo povedala svoje mnenje . in hkrati me zanima, kaj vec o tvojih obcutkih in razmisljanjih o tem.
mislim kako....ti bos noseca...9 mesecev. pol pa bos malega kar dala tja nekam zenski, ki ne more imeti svojih otrok.

Samo za intermezzo - jaz te potrebe, da bi nekdo donosil otroka za nekoga drugega ne razumem, ampak ljudje smo različni ...

Jaz si zelo želim posvojiti otroka, ki je že na svetu nekje v sirotišnici ali v rejništvu. Želim otroka, ki rabi mamo in to je to.

Jaz tudi ne bi mogla dati otroka ki je rasel pod mojim srcem,saj to je del tebe,cutis ga...vseh tistih devet mes.,ko je rasel v tebi,vsak njegov premik,vse neprespane noci...ne predstavljam si da ga rodim in se brez njega vrnem domov

ja tako mi je to predstavila tudi gospa na CSD-ju, saj sem se malo zamislila, ampak imam prijateljico, res dobro dobro prijateljico, ki že dvanajsto leto poizkuša zanositi pa ne uspe in ne uspe, ne sprašujte me kaj vse sta že s partnerjem dala skozi pa nič pozitivnega, ravno tako imat vloženo vlogo za posvojitev ampak vse to se jima  odvija tako počasi in verjetno se tudi vam in potem sva se pogovarjali tudi to, v bistvu bi bil to njun otrok samo jaz bi ga donosila, ker njej gre vse naprej, nekako do petega tedna zdrži potem pa samo hudo zakrvavi in je vsega konec.
Punce hvala vam za vaše mišljenje, verjetno imate res prav in so moja čustva do prijateljice mogoče malo preveč močna na koncu bi pa verjetno trpela jaz ko bi mogla dati dete iz rok.
Šeenkrat hvala

Tole bi se zgodilo definitivno, prijateljice zagotovo nebi imela več. Ker bi ji obrnila hrbet in vse kar potegne za sabo...
In ne, tega nebi naredila v nobenem primeru. Za nobeno ceno. Če ti ni usojeno imeti otrok, ti pač ni. Je hudo ampak tako pač je.

Predstavljaj si tudi, da bi bila v tem primeru s tem otrokom v stiku ... Bi ga redno videvala ... Hudo, po moje.

Sicer se meni ne zdi prav, da te možnosti pri nas ni. Če so nekatere ženske pripravljene donositi otroka za drugo žensko, zakaj pa ne? Jaz dvomim, da bi lahko, nekatere pa so mogoče prave za to.

Škoda je tudi, da so pri nas tako zapleteni ti posvojitveni postopki ... Ampak ne bom odpirala že tisočkrat načete teme ...






Po moje ni tako preprosto - če ti ni usojeno imeti otrok, ti pač ni ... Ker nekatere ženske, ki jih ne morejo imeti, imajo precej močnejši materinski čut kot npr. nekatere, ki jih imajo!! Zase vem, da bi me to najbrž uničilo, da jih ne bi mogla imet. To ni taka mala stvar, da bi se reklo, da tak pač to je.

Sem imela težave z zanositvijo, a mi je po petih letih končno upelo..
Vedno sem si želela otroka in vedno spoštovala ženske ki zaradi kakrkšnih koli razlogov odda otroka v posvojitev, ko sem končno začutila radosti in tudi tegobe nosečnosti pa jih še bolj spoštujem, jaz vem da otroka nebi mogla oddati, sploh pa ne če bi imela urejeno življenje in bi se zavestno odločila da zanosim, donosim in rodim otroka zgolj zato da ga dam nekomu drugemu.


_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Uh ne, tega si ne predstavljam. Da bi donosila otroka za nekoga drugega, za prijateljico pa sploh ne. Ko otrok raste v tebi, se rojevajo nova in nova čustva. Ta otrok je tvoj, del tebe... mislim, nepredstavljivo mi je to, pa čeprav imam tudi sama že dva otroka in jih ne mislim več imet. Tega se ne bi šla. Tudi če bi bila v ne vem kakšni stiski, sploh ne bi razmišljala o tem, da se otroku odpovem.
Tudi jaz bi čudno gledala, če bi nekdo prišel h meni s tako idejo. Ker sem ženska in mama in vem, kakšni občutki in čustva me vežejo na moje otroke. Mogoče je vseeno malo drugače, če preživljaš nosečnost s stalno mislijo, da boš moral otroka oddati... ampak vseeno, ne verjamem v take stvari.