Prosim pomagajte pri tej težavi.
Moj partner ima iz prejšnje veze otroka, ki je star 3,5 let.
Nikoli niso skupaj živeli kot družina, ker sta šla narazen še pred rojstvom otroka.
Mali pride k nam 3x na teden, vsako drugo nedeljo pa prespi(iz nedelje na ponedeljek).
Zadnje čase opažava, da je otrok zelo nesramen, mislim, grdo se obnaša in ga skušava v času, ko je pri naju nekako naučiti, kaj se ne dela in mu vsega, kar si izmisli, tudi ne pustiva da dela.
Ne pustiva npr. da uničuje stvari, da izsiljuje,da naju tepe, ...
Zadnje čase pa otrok ne želi več priti k nama, se zmeraj začne jokati, da bi šel k mamici in da nočebit pri atiju, midva pa se res zmeraj trudiva, da takrat, ko smo skupaj, se samo z njim ukvarjamo, da gremo kam na lepše (kopat se, konje jahati...)
Zdi se nama pa, da iz materine strani otrok nima omejitev in da si pri njej lahko vse privošči oz. kar želi, pač izsili z jokom.
Midva pričakujeva otroka v dveh mesecih in se bojim, da bo še huje!
Tolažim se s tem, da otrok pač gre po liniji najmanjšega odpora in pa noče k nama, ker ima pri naju omejitve in si vsega ne more dovoliti, pri mamici pa lahko pljuva po tleh v stanovanju, babico tepe, uničuje svoje igrače, uničuje stvari, ki niso njegove...
Za moje pojme otrok ni vzgojen in mislim, da tudi pri taki starosti mora otrok imeti eno sonovo o vedenju in da nekatere stvari niso v njegovi moči, da o njih odloča.

Povejte, kaj naj narediva, ga naj silimo, da gre z nama, ali ga naj pustimo, da ne gre, če ne želi. Ne bi radi izgubili stikov. Oba ga imava zelo rada, ampak kar muka ga je gledat, ko ga moramo zmeraj prepričevat in prosit, on pa joka in pravi, da noče k nama.
Prosim za mnenja

pogovor z njegovo mami bi koristil.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Jaz ga nikakor ne bi nič silila.

S tem, ko si povedala, da pričakujeta otroka, si veliko povedala. Govorim ti iz lastnih izkušenj. Zdaj, ko bi se rada posvečala samo svojemu otroku, ustvarila svojo družino, partnerjev otrok pa je zate tujek, si začela opažat svari, ki te motijo. Ko boš rodila, te bo vse še bolj motilo. Najlažje pa je pljuvati po mamici. Zamisli si, da skrbi sama zanj še tri leta in pol, in če sta šla z otrokovim očetom narazen še pred rojstvom, ji najbrž tudi v nosečnosti ni bilo tako lahko kot je tebi, ko imaš partnerja pri sebi. Torej, razčisti sama s sabo, ne znašaj se nad otrokom in njegovo mamico. Lahko se ti zgodi, da boš nekoč tudi ti sama s svojim otročičkom, pa boš potem povedala, kako je. Vedi, da partnerjev otrok išče ljubezen in pozornost očeta, zdaj, ko bo pa še dojenček, se bo pa počutil še toliko bolj zapostavljenega. Če se še ne, se bo najbrž nekoč vprašal, zakaj on ni vrede očetove ljubezni (čeprav pišeš, da ga imata rada), tvoj otrok pa je, saj ga je oče zapustil še preden se je rodil.

Ja tudi jaz se strinjam za pogovor.
Otroci čutijo kdo so njihovi pravi starši in sam bog si ga vedi kaj se dogaja v njihovih glavicah. Mami z drugim moškim, ki ni ata. Ata z drugo žensko, ki ni mama.
Vem, da je boljše da gresta dva narazen če nista za skupaj. Sama sem tudi ločena. Če pa se postavim v kožo otroka uh naporno. Ne glede na to kakšni smo-so starši tako majhni otroci si želijo imeti "ta prava" starša ob sebi.
Kako pa naj 3,5 leta star otrok pove, da si želi ljubezni od staršev.
Že tako so otroci po svoje "ljubosumni" na ta prava starša če se objameta.
Takrat takoj pritečejo zraven, da se malo pocartkajo. Tako pa.....
ne me narobe razumet...sem marsikaj probala.......enostavno temu kar mi pravimo grdo vedenje je čustveni izbruh in agresija v bistvu pa prevedeno v naš jezik: POMAGAJTE MI.

Upam, da boste uspešno rešili težavo
ki vsekakor ni lahka za vaju in otroka
SREČNO

jaz mislim, da je prišel v tako starost, da se malo zaveda in tudi izsiljuje. dvomim, da ima mamina vzgoja kaj pri temu, mogoče jo pa samo pogreša, razumeti moraš, da se otroci z odraščanjem zelooo spreminjajo v obnašanju.

ne ga silit, še manj 'prevzgajat', k vama ga privabita z lepimi stvarmi (živalski vrt...), če pa ne, pa malo kasneje ko preide to stadij. s tem ne mislim, da mu pustita, da dela vse po vrsti, samo malo popustita. lepo od vaju, da se tako vklapljata v njegovo življenje. če je pa njegova vzgoja res tako slaba, bi pa mogoče morala razmisliti o stalnem prebivanju pri vama?

no pogovor z mamo bi bil res najbolj pametna poteza, saj se stavri hitro porihtajo

_____________________________

iz malega zraste veliko

 






_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

Ups!

Jaz sem tudi za pogovor, ampak včasih se dva res ne moreta pogovorit, poskusite raje  pri kakšnem otroškem psihologu.

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...