Včeraj se je moj enoletnik odstavil, jaz sem pa ful žalostna . Kar tako, iz ljubega miru je nehal - zjutraj je še lepo pil pri meni, dopoldan pa ni več htel zgrabit. In zvečer tudi ne. Danes pa ista zgodba . Ko sem si izčrpala malo mleka in mu ga dala za pit, je vse spil in htel še, ampak ziza ni veljala. Pa saj vem, da je eno leto dojenja kar lepa doba, plus tega sem si skoz želela, da z dojenjem prenehava tako, da se bo sam odstavil, ampak sem vseeno žalostna...
V bistvu nimam nobenega vprašanja, samo to sem mogla dat iz sebe in vam malo potožit...

Verjamem, da si žalostna. Dojenje je zelo lepa vez med mamo in otrokom.
Tvoj otrok raste in če se sam tako odločil, je to najlepši način prenehanja dojenja za oba. Bodi vesela, da se je izteklo tako, kot si si želela.

A čez 20 let boš pa jokala, ker te bo sine izdal, ko se bo poročil s kakšno bejbo?

Ojej.....

jaz tud mislim, da mi bo hudo, ko jo bom nehala dojit... je pač to čisti užitek zame... pa res se ful povezanega počutiš z otrokom... ne in ne gre za to, da pa čez 20 let bomo pa jezne, ko/ce se bodo poročili

ma kak beden odgovor


< Sporočilo je popravil misar -- 12.6.2008 9:57:11 >

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

Hojla,

jaz sem ta prvo pupo dojila 2.5 leti, pa sem jo želela odstavit že pri enem letu, ko sem šla v službo in dobila mastitis; tisti tapravi, ko ti pomaga še samo antibiotik!   No in sem jo poskušala odstavit pri 2- letih spet mastitis; pa sem se držala navodil, da sem dojila vedno manj...itd

Tako, da smo končali z dojenjem, ko sva obe začutili, da je pravi čas, brez težav, kar čez noč!

Verjetno je tvoj sonček začutil že malo zgodaj, ampak otroci so različni.  Je pa res, da bi tudi meni bilo prehitro, če bi se dojenje končalo tako zgodaj, ker je to res zelo močna čustvena vez med mamo in otrokom.


lep dan vsem

Baja, meni je tudi bilo kar malo hudo, ko se je naša pri skoraj 1 letu sama odstavila...



_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Jaz mojega 9m še vedno dojim in ko pomislim, da bo tega enkrat konec, tudi žalostna postanem  ...dojenje je res neka zelo lepa vez med mamo in otrokom, ni samo hranjenje...je pa zanimivo, da tega marsikateri mamici nisem verjela, dokler nisem sama začela dojit  .

Ah, ne sekiraj se, si dojila kar lep čas in tvoj sine je pač ugotovil, da to ni več to. 

Mene je mojm odstavil pri 6m. Sem bila tud čist potrta in  sem klicarila vsepovsod (liga za dojenje...) in so mio rekli, da je to ful redko. Potem sem ga nekaj časa kar malo silila, pa ni in ni hotel... Ko sem končno zakapirala, da je zanj dovolj, sem začela z njim vpostavljali to močnejšo vez (kar mi je prej predtsavljalo dojenje) na drugačne načine (veliko sem mu pela, se igrala, razlagala, ...). Ti naši tako hitro rastejo, da moramo vedno znova prilagajati naša ravnanja, razmišljanja... - in v tem jaz vidim čar materinstva.

Ne sekiraj se! Glej to s pozitivne strani: boš lahko oblekla manjši modrček. Ha ha.
Saj sta se dojila lep čas. Jaz sem svojo odstavila pri 7 mesecih, pa ji tudi nič ne manjka!

Enako je bilo pri nas. Očitno že vedo, kdaj je dovolj.

Moj  je star 6,5 mes. in se tudi upira in noče več zagrabit dojke. Najprej sem pač mislila, da ni lačen. Ko pa je naju z možem videl jest pri zajtrku, je začel jokat. Potem sem mu naredila pol banane, pol jabolka in piškot pa je vse zmazal. 

Nekako sama pri sebi sem se odločila, da ga bom dojila tam do enega leta, zdaj pa tole . Najbolj me pa jezi, ker me mož zafrkava, da me noče več.

Baja* . Ta vez je nekaj posebnega in že zdaj me stisne, ko pomislim, da se tak dan bliža tudi nam.

Vem,kako ti je,manjka ti nekaj.

Prvič-sina sem nehala dojit pri 15. mesecih,ker sem bila ponovno
Drugič-hčero sem mogla nujno prenehat zaradi opracije žolčnih kamnov pri njenih 10. mescih.Sem se težko sprijaznila,kar čez noč konec

Sedaj,tretjič pa imam močno željo hčerkico čimdje dojit,nekako,da nadomestim izgubljerno.Čez en teden bo stara 8 mesecev in se še veselo doji,nič mi ni hudo,ker ponoči neštetokrat hoče pit,ni mi težko se zbujat,jo tolažit,ker prehitro mine vse skupaj.

Tolaži se,da je sam tako želel,pa ti bo lažje.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

 sploh ne bom komentirala... se ne grem teh igric.

Ostale ste pa zelo lepo napisale. Med dojenjem se res stke ena prav posebna vez, jaz ga definitivno nisem dojemala samo kot hranjenje otroka. Kot sem že na začetku rekla, sem ful vesela, da se je sam odločil za ta korak, ampak vseeno mi je hudo in prav pogrešam tisti najin čas... kot je rekla valči, nekaj mi manjka. Po drugi strani je pa res, kar pravi Nacka - otroci rastejo in na nas starših je, da jih poslušamo in se jim prilagajamo.  Ko le ne bi čas tak neusmiljeno bežal.

moj ima zdaj 9,5 m in se vsak večer bojim da se ne bo hotel podojit. no, lahko si ponosna, da sta se dojila več kot 1 leto super!!!


_____________________________

kako je če imaš v življenju 2 moška: enega neizmerno ljubiš in se mu z užitkom cela predaš, drugega imaš neizmerno rada, vsak njegov napredek je zate ponos in vsak njegov nasmeh ti polepša dan! oba pa mi pomenita VSE na tem svetu! ¦ ¦

Verjamem, da si žalostna.    
Tudi jaz bom. To je zares nekaj lepega.

Tudi jaz bi si želela, da bojo vsi moji otroci prenehali z dojenjem sami - meni se zdi, da si lahko ponosna! To pomeni, da se počuti dovolj varen in samostojen, da sam je in gre korak naprej!

Verjamem, da ti je hudo, vendar probaj na to gledat kot na korak naprej, njegov napredek... Verjetno nam bo ob vsakem napredku, ki nas bo malo bolj izključil iz njihovega življenja, malo hudo, vendar je lažje, če se zavedamo, da je to vseeno napredek zanje. Navsezadnje si vsi želimo zadovoljnih samostojnih otrok, ne? In konec koncev pomeni to tudi malo več svobode zate, mogoče ti zdaj ni do nje, ampak če si jo že dobila, jo izkoristi, da se boš počutila, da imaš tudi ti kaj od tega...

 za malčka, da je sam tako pogruntal. Tako je najlažje in najbolje zanj.