Oj!

Mene pa zanima samo vaše mnenje.Npr.1 otrok ostane v hiši s starši,kjer si tudi ustvari družino.2.se pa odseli k svoji ženi(možu).Kako bi gledali na to,da 2. otrok in tašča,tast vsak teden piknikujejo,1.otroka(ki je v hiši)pa kot da ni(ga ne povabijo).S tem,da smo mi vedno povabili vse.Ali če smo se slučajno spomnili kaj pečt,smo straša(v hiši)povabili.Kako gledate na takšne razlike?Jaz (kot vpletena od 1.)to vidim,kot "kaj še delate tukaj,pejte že stran"!
Ali preveč kompliciram?

< Sporočilo je popravil neanja duo -- 4.5.2009 7:10:24 >

hmm...če sem prav razumela si ti prišla kot mlada k prvemu sinu, drugi sin pa s svojo ženo vsak vikend piknikuje s svojimi starši...

jah takole ti bom rekla...tisti, ki so doma so vedno najslabši...skoraj he he...ker jih imajo starši stalno na očeh...

sicer se mi pa zdi, da se tako vedno ustvarita dva tabora...

pri nas priznam, da se imamo lepo...ker smo vsak na svojem koncu mesta in se obiskujemo konec tedna...vsaj 1 dan v vikendu smo pri njih, da dedi in babi malo vidita vnukinji...pa se naigrata...

verjamem pa, da vam ni luštno, ker se počutite odrinjene...ampak nekega nasveta kaj narediti pa res nimam...


_____________________________

She
May be the face I can't forget.
A trace of pleasure or regret
May be my treasure or the price I have to pay.
She may be the song that summer sings.
May be the chill that autumn brings.
May be a hundred different things
Within the measur

Razlike so bile baje tudi prej.Moj itak pravi,da je sedmo prase.On je dober,ko je kaj za financirat.Npr.ko sva delala stanovanje(bile so gole stene)sva dajala normalno za stroške.Ko je pa drugi omenil,da namerava zidat(dali so mu parcelo zraven)mu 1 leto pred začetkom ni bilo treba dajat NIČ.Mi pa da ne plačamo ob roku je že"kje je denar".
Upam,da nam bo uspelo enkrat iti na svoje(moji imajo eno parcelo,ki so že dali prošnjo za spremembo namembnosti že 5 let nazaj).Upam,da bo uspelo.

škoda, da sta si potem sploh šla delat kaj na njihovem domu.

pri mojem je isto z razliko, da je njegova sestra doma. pač ne pašemo skupaj, pa tega nisem kriva jaz kot snaha, ker so tak odnos imeli že veliko pred mano.

mogoče se z leti to navadiš, verjamem pa, da vsake toliko zaboli.

_____________________________

...vox populi...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi drugače 2. in žena+tašča(tast)jejo skupaj,mi dobimo(smo mogoče2x v 6 letih)gor,ker nas je preveč(smo 4 zaenkrat )

No, jaz tega kljub vsemu nebi jemala tako tragicno.
Normalno je, da si zelijo starsi biti kdaj sami s tistim otrokom ( in vnuki ) ki ne zivijo v hisi. se mi zdi, da drugi vnuk takrat nima kaj iskati zraven, pozornost je namenjena drugi druzini. Tudi ne razumem, zakaj vi vedno povabite na rostilj vse. Vso pravico imate povabit samo brata z druzino ali samo tasco in tasta ali nikogar.

Dejstvo pa je, da le redko ljudje lahko zivijo v isti hisi skupaj s starsi ( ali drugim sorodstvom ), potrebno je veliko tolerance in samozavesti ter odlocnosti. Tisti, ki zivijo stran od doma se navadno z vsemi dosti bolje razumejo. Ker je enostavno lazje biti z nekom vljuden, pozoren, prijazen, nasmejan 1x na teden 3 ure kot pa vsak dan.





_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

2.itak pride vsak dan iz službe in niso tako daleč 1,5km.
Tudi drugače so razlike mojemu voščijo kar na stopnicah,unega pa častijo kot boga,pa nazdravit,......

se popolnoma strinjam z nuala. Moj brat živi doma, jaz z družino sem pa vsako nedeljo pri moji mami na kosilu, pogreša nas(ne tolk mene) bolj vnuka. Bratove otroke itak vidi vsak dan. 

Verjamem,da tebi to godi.end1,pa nimaš nič slabe vesti?Že kot sestra bi lahko kaj rekla.Ni prav takšno ravnanje.Jaz bom,če bom le pri močeh,do vseh svojih otrok enaka.Piknik za vse ali pa nič.Pa ne gre se mi za tiste čevape...ampak način....

 Vso pravico imate povabit samo brata z druzino ali samo tasco in tasta ali nikogar.

Tole pa ni čisto res.Ne moreš kar povabit nekoga,ne da bi povabil starše(ker si v tuji hiši) .Terasa je pa ena.A naj ostale zaprem not?


< Sporočilo je popravil neanja duo -- 4.5.2009 8:28:09 >

Jaz pa gledam tako na to. Mi mamo vedno povabimo na kosilo, jo vozimo s sabo na izlete letos gre z nami na morje in podobno, brat pa si vzame za njo čas enkrat na mesec in takrat ko pride jo ko bog. Štos je pa v tem, da je on prikrajšen in ne jaz. Je res, da na mene pridejo tudi njeni tečni dnevi vendar sem vseeno jaz tista, ki največ časa preživim z njo. Nikoli se ne ve kaj se lahko zgodi in mi je žal, da nisem prej razmišljala tako ko je še oče živel.

Saj mi tudi vse naredimo,pomagamo in vse,ampak še vedno smo nule.In ne verjamem,da bo kaj drugače,ko bomo šli.Po moje si bodo kar oddahnili.Ne zavedajo se ,da bodo starejši in potrebni pomoči.Ko so bolni 2. ni na spregled,jaz kuham čaje ,....Ampak ne bom več.Kakor sprejemam ,tako oddajam.

jo nimam slabe vesti, jo nimam zakaj imet. Mama in oče veliko skrbita za bratove otroke, čez teden. Brat ne plačuje najemnine, sem pa sama dosti pripomogla k zidanju hiše, kjer živijo, pa ne finačno kot ne 2. otrok ampak fizično. tudi jaz ko sem si opremljala stanovanje nisem zadnje leto nič dajala za stroške, sem imela za svojo eksistenco kar dobro delat. Malo nevoščljivosti je brat iz tvojih postov. 

Nam ne pomagajo nič.Problem je bil z varstvom popoldan,ker sem imela službo izmensko dop,pop.,mož je pa od 7-17,pogosteje še dlje.Zato sem pustila službo,ker si nismo mogli poled vrtca privoščiti še privat varstva(cene za kolikor bi jaz rabla bi prišlo od 250 naprej za 2 otroka),oni so pa rekli,da ne bodo in to je bilo to.Tudi ko sva gor delala sva delala sama,nihče ni pomagal(moj oči je prišel kar je pač znal),njemu pa pomagajo cel dan ,kuhajo,...in vse.
Nisem nevoščljiva,se mi pa zamalo zdi zakaj enemu vse,enemu pa nič.A ja,pa tudi stanovanje ni moževo.

ja pol pa ne čakaj na zazidljivost parcele, spokajte kufre in na svoje, boš mogoče vidla še drugo plat življenja. 

Mi smo trije.  Jaz sem tretja. Sestra je dobila stanovanje, kjer smo prej stanovali. Brat je dobil staro hišo od babice in eno parcelo, da si sezida novo. Jaz pa sem živela pri starših z mojo družino. Glede na to da je hiša ogromna, si nismo smeli narediti svoje stanovanje , imeli smo skupno gospodinjstvo in za stroške sem plačala vsak mesec 250 €  in zalagala hladilnik. Če nisem jaz skuhala, ni noben, če pa sem jaz so seveda jedli vsi  Mi je pa dopizdilo, ko je mat imela RD in me ni povabila in sem popokala moža in otroke in smo šli ven jest. Grda sem pa ispadla jaz, ker me ni bilo. Zdaj smo pa v najemu in se imamo super, čez par let bova ta stanovanje odkupila in ne misliva več čakat, da bi dobila parcelo od mojih staršev, da začneva zidat, kot sva prej mislila.

Ja, veš tudi pri nas je tako.

En čas sem se  še sekirala glede tega, zdj se pa ne več. Ni vredno.
Mi smo 3 sestre, ena je ostala doma, si na vrhu zrihtala stanovanje, mlajši 2 sva se odselili s partnerjema-vsaka nasvoj konec mesta (obe pa sva v najemu).

No ta sestra, ki je ostala doma in starši ponavadi ob nedeljah kuhajo skupaj. Povabijo še drugo sestro in njenega, na naju pa "pozabijo". Ampak to zelo redno.
Midva, kot da ne obstajama. Potem pa me kliče popoldan v nedeljo, če pridema na obisk..in ne grema iz principa. Itak vejo, kje sma doma, če bi me rada videla, lahko prideta sem.

Mogoče bo zgledalo, da sem ljubosumna na drugo sestro (ki se je odselila), ampak nisem. Jezi me, da delajo razlike. Jo zalagata z denarjem, ker je kao ful boga, moj pa itak tolk fejst zasluži, da nama pa ni treba kaj pomagat.

Je rekel ati, da sem si sama kriva, da sem šla od bajte. Da naj zato nič ne pričakujem od njiju, da bi mi dala kaj.

No višek je pa to, da me je šel iskat ati v bolnico (sem imela probleme v nosečnosti), ko me je domov pripeljal, je pa rekel na parkirplacu-popoldne pa le pridi tja, da tole vožnjo poračunamo

Mene bi tudi prišel partner iskat, ampak ni mogel, ker je bil zjutraj na šihtu. Fraj si pa ni mogel zrihtat, ker sem šla na hitro v bolnico in potem iz nje.

Se zavedam, da me je prišel iskat, čeprav mu  ne bi bilo treba. Poanata je bila  v tem, da bi mu mogla plačat, da je prišel po mene.

sem še nekaj razmišljala u vezi te teme. Jaz npr imam brata tolko rada, da me niti ne moti če bi on vse dobil doma. Sva pa med sabo tolko povezana, da če kdo njega ne bi povabil tudi jaz ne bi šla ali obratno. Vaš problem je torej tudi v med bratskimi oziroma sestrskimi odnosi. On je meni še vedno najbljižji poleg mojega sina in verjetno nikomer in nikoli ne bom toliko zaupala kot njemu, pa sem lahko poročena 100 let.