Imava enega otročka, smo srečna družina in ničesar nam ne manjka. Imam težave z zanositvijo, jem tablete, ki naj bil bile v pomoč pri hitrejši zanositvi. Ne vem zakaj, a prišlo je obdobje, ko si ne želim več otrok in zato sem žalostna in razočarana sama nad samo, bojim se, da bi s tem prizadela moža in otroka, ki ga že imava. Sicer mi mož zatrjuje, da očitno še nisem  pripravljena in bolje, da počakava in da me bo imel vseeno rad in tamalga tudi. Kaj se je to zgodilo?

Mogoče pa si v temobdobju, ko je malo premalo volje oziroma želje...počakaj še malo...pa pogovorit se skušajta, da ne bo nesoglasij še več.

Tvoji občutki so normalni, mene po dveh letih poskušanja velikokrat obdajajo taki občutki, ki jih moj mož ne razume. Se dogaja na obdobja, sploh ko je vsega preveč. Še posebej mi je takrat hudo, ko zvem, da me čaka kak nov poseg, tableti ali karkoli, takrat bi kar nehala. Imam vsega dovolj, pa ne morem več, saj mine, ampak dogaja se pa vseeno. Takrat premišljujem kako nama je fino, ko sva prosta kot ptička na veji, drugekrat mi je pa hudo, ko sva še vedno sama, pa še vedno ni videti srečnega zaključka. Mislim, da je najboljše, da si daš čas, saj bo mož razumel, bo pa vse skupaj nekaj mesecev kasneje, boljše to kot pa, da si nesrečna, se začneta kregat, potem bo pa najbolj nastradala vajin otrok, ki ga že imata.

jzt si drugega ne želim ker želim obdržati tisto svobodo, ki jo še mam... vem da če dobim drugega ne bom več imela te svobode... ali je tamau že večji?

ker jzt si ne morem predstavljat da bi spet kupovala plenice pa na 2 uri vstajala pa dojila, pa uspavala..  niet niet...vsaj še zdaj ne...

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

tamal je star eno leto. Hitiva zato, ker dobesedno morava, zaradi mojih težav, zato se sedaj počutim še toliko slabše, ker sem jaz zatajila.

Mene mož dostikrat posluša, mu povem, kar čutim, pa pravi,da posluša lahko, da razuemti me pa v polnosti ne more. Tega mu ne zamerim, saj me posluša in se ne obrega ob moje čutenje ... dOSTIKRAT SE SITUACIJA OBRNE.


Upamo, da otroček bo, jaz se kupovanja plenic veselim (čakamo tretjega dojenčka). dela me ni strah, malce le utrujenosti.
Menim, da so otroci vredni vse moje pozornosti. Svoboda je relativen pojem, to kar je napisala Karmi, razumem kot  lagodnost