Zanima me kako bi sprejeli otroka, ki ga ima ženska od prej? Kakšni so vaši občutki do otroka? mu dovolite, da vam reče ati? Kako potem, ko imate s to žensko še svojega otroka? Zapostavljate tistega , ki ni vaš?

To me je vedno zanimalo!!

To je pa povsod drugače. Eni bodo delali razlike, drugi pa ne. Pač eni imajo več srca kot drugi. Eni dobo tudi tujega otroka priznali za svojega oziroma ga posvojili nekateri pa tudi pod razno ne. Sto ljudi, sto čudi.

Odvisno je tudi kaj čutijo do te ženske in koliko let sta skupaj. Ali je bilo vse bolj na hitrico ali je to že daljša navezanost kronana z drugim otročkom. Čisto odvisno.
Se pa strinjam, da se naj ne bi delalo razlik, če se želi da družina zdravo funkcionira. Ker otroci, ki so od prej še kako dobro čutijo razliko in se čutijo zaposatljene.

No, to me je zanimalo. Bi bila vesela če še kak očka odgovori.

Moj pravi takole!Vsak ki ima razmerje s takšno žensko mora vedeti  v kaj se spušča!Iz lastnih izkušenj lahko povem da je pa glede zapostavljanja vsk drugače!Moj ima tavečo od prvega  dne isto rad kot zdaj!V bistvu jo je vzel za svojo!Podpisal očetovstvo-KAR STORI MALOKDO!Je pa res da se vsak odzove drugače!

_____________________________

18.12.1998se nam je rodila prva sončica-Ksenja
17.09.2001 se nam je rodila druga sončica-Sanja
20.1. 2008se nam je rodila zadnja a vseeno zelo ljubljena sončica-Milenca----
ati blažen med ženami :))

Ja saj zato, ker eni ful delajo razlike, eni pa so bolj nori na posvojenčke, kot bi bili njihovi. Zgleda da je res odvisno od človeka.

Jaz sem ga sprejel. Tudi, ko je nagajal in ko mi je namensko šel na živce - in to res obvlada v nulo. Ko sva dobila svojega se ni spremenilo skoraj nič - čisto enako sem ga kregal, kot prej in on je še vedno počel stvari, ki so mi šle na živce.

Sedaj je odnos pravzaprav boljši, saj je pubec odrasel in me ne zeza toliko.

Zapostavljam ga ne, starostna razlika je tolikšna, da je starejši sedaj bolj malo doma. Ko pa še ni bilo najinega pa ne bom pozabil kako sem na morju čez pol otoka na plažo nosil prekleti čoln na vesla, da se je pubec lahko vozil po vodi. Do plaže smo imeli 25 min hoje in bil je čoln za dve odrasli osebi (seveda sem kot moški tovoril tudi kakšno vrečko). Od takrat dalje, neglede na to kako me razjezi in kako drugi vidijo moje reakcije in obnašanje, pri sebi vem, da ga imam rad - za ženo bi ta čoln nesel 1x, zanj sem ga 4 dni tja in nazaj (stranski učinek tega je bil, da sem razvil sovraštvo do napihljivih čolnov).

Ati mi ne reče, kliče me po imenu. Do tega sem indiferenten, sem tudi preslišal, da mi v pogovoru s kolegi pravi foter - in me ne moti. To vidim kot njegovo izbiro.
Ko je dobil vozniškega, sem uredil nabavo avtomobila zanj - prvega in drugega. Mogoče res ne ****cionirava kot oče in sin, imava pa dober (več kot) prijateljski odnos, saj se mi je že par krat zaupal.

Ampak tako je pri nas doma, kot že rečeno 100 ljudi - 100 čudi, sto žena - dvjesto sisa

lp

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

V bistvu ni vse odvisno od moskega, dosti je tud na otrocih. Poznam primer, ko sta bila njena otroka med 12 in 15 let (so ju ze hormoni dajali), ko je prislo do locitve in kmalu do novega maminega partnerja. On je bil brez otrok (kasneje sta dobila hcerko) in se je znasel pred dvema pubertetnikoma, tako da ni ravno poznal ocetovske vloge. Onadva pa ga seveda nista priznala kot avtoriteto... Prislo je do situacije, ko je bila mama sama proti njima, saj partner ni poznal ocetovske vloge in koliko avtoritete si lahko vzame. Moram reci, da bi bilo dobro, ce bi bil moski v hisi in mami pomagal pri vzgoji. Sedaj je kaksnih 10 let kasneje in nekje vmes so se odnosi vnesli (naj omenim da od locitve otroka nimata vec stikov s pravim ocetom po njegovi odlocitvi...), danes so nekako na prijateljskih odnosih in ga pac jemljejo kot clana druzine, on tudi oba podpira v vsem, tako da se je lepo izteklo. Verjamem, da je njegova podpora kljub problemom, ki sta mu jih obesila, veliko pripomogla k temu in ga veliko bolj spostujeta.

V glavnem moj point je to, da ni vedno moski kriv, ce ne more prevzeti ocetovske vloge, lahko ga otroci ne priznajo ali pa preprosto ne ve, kaksna ta vloga je. Je pa veliko moskih, ki bodo prevzeli otroke iz prejsnjega razmerja in se vsaj trudili biti moski. Bi jim pa prav prislo par nasvetov in pa spostovanje, da so pripravljeni iti skozi to.

Sicer ne vem zate, totimato, kolk je bil otrok star, ko si ga 'posvojil', sam najbrz ni bilo lahko vzgajati otroka, ki te nima za oceta (na zacetku) in je res kul, da so taki kot ti na svetu, ki so pripravljeni iti skoz to...

Mene sta dva vzela za svojega. Eden je žal že veliko let pokojni, drugi je pa super dedek mojim otrokom, midva imava pa bolj prijateljski odnos, no sicer imam pa takega tudi z mamo. V glavnem sam nebi delal razlik, vendar pa upam, da mi tega zdaj ne bo treba doživet. Ko sem bil samski do ženske z otroki nebi mel zadržkov in bi  njene otroke vzel za svoje.