moj triletnik nikakor noče reči hvala ali prosim....ves čas mu ponavljam....potem pa meni skoraj vedno reče mami prosim to....če mu pa kdo drug kaj da pa nikoli...raje se tistemu odpove kar bi dobil kot pa da se zahvali...kaj naj...a bo minilo....

hvala

< Sporočilo je popravil UnderEja -- 24.11.2006 19:34:18 >

Ja, kaj naj ti rečem, pri nas je isto, tudi glede pozdravljanja in tako. To naredi takrat, ko se mu zazdi, drugače pa glavo med ramena kot mali nojček, čeprav je daleč naokoli najbolj razigran in glasen.

Moj baje v vrtcu super uboga in je zelo vodljiv, doma pa je čisto druga zgodba, tako da, jaz mislim, da bo minilo.

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

hvala ti za odgovor...sej vzgojiteljica za našega isto reče v vrtcu...jaz tudi upam da mine in da je le obdobje ker mi je kdaj nerodno....

Bo ga že minilo,moj 2 letnik za vsako reče hvala in prosim,sam od sebe.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Moja starejša je pa do tretjega leta vedno lepo pozdravljala, lepo prosila, se znala zahvalit, potem pa kot bi odsekal, nič. Ji je bilo nerodno, pa rajši ni dobila stvari. Na začetku sem jo pustila in mislila da bo minilo, s tem da sem jaz vedno lepo pozdravljala in uporabljala čudežni besedi. Po kakšnem letu, ko še vedno ni bilo nič sledi o kakšnih čudežnih besedah iz njenih ust, sem jo začela opozarjat (a je bilo že prepozno), nato pa sva kasneje pri petih naredili opomnik in je za vsakič ko se je spomnila sama pozdravit ali se zahvalit ali prosit, dobila zvezdico. Za 5 zvezdic pa malo nagrado. No in potem se je vedno večkrat spomnila in kmalu je ni bilo treba več opominjat.
Sicer je tvoj premajhen za kaj takega, ampak hotela sem povedat to, da bi ga jaz vedno, ko bi pozabil na čudežne besede, opomnila. Ne sicer na način, če ne boš rekel prosim, pa ne dobiš, ampak, lepo bi bilo če bi prihodnjič rekel prosim, ali pa hvala (ali pa pozdravil) in pa kadar bi se tega spomnil sam bi ga zelo zelo pohvalila in povedala da sem vesela, ker je lepo prosil (se zahvalil, pozdravil). Tako jaz delam sedaj pri mojem skoraj triletniku (ker je začel čudežno pozabljat) in res deluje.

Lp, s

Jaz našega 20-mesečnika vedno opozorim, če pozabi reči hvala za kakšno stvar. In to že od kar zna reči hvala. Prosim še ne zna, ampak vem, da ga bom tudi za to opozarjala. Res pa je, da sem tudi sama zelo dosledna kar se tega tiče in vedno, če mi sinek da kakšno stvar, se mu zahvalim. Ali pa komurkoli.

Meni se pa zdi zelo primerno znano uprašanje "In kaj se reče?" Pri dobrem odgovoru sledi pohvala, drugače pa kar sama odgovorim. Tako se sama boljše počutim pred drugimi, da smo skupaj pa olikani.
Drugače moja skoro-tri-letnica se tega dostikrat tudi sama spomni, vsakikrat pa ne.

David, če želi kaj imeti, reče nekako tako: lahko dobim prosim sok? Če pozabi, ga ponavadi v hecu vprašam ojoj, kaj si pozabil reči?  Ali pa- kako se reče, ko želiš nekaj imeti?

Če kakšne hrane noče, včasih reče odločno NE, ampak sedaj vedno bolj pogosto reče HVALA, NE BOM. 

Ko kaj dobi, se najbolj pogosto lepo zahvali, če mu rečem IZVOLI. Če mu tega ne rečem, včasih pozabi.


Probajte vedno bolj poudarit te besede. Tudi, ko vam on kaj prinese, mu glasno rečite hvala.