Pišem anonimna,ker mi je ljubše. S svakinjo imava zelo dobre odnose. Pred kratkim mi je povedala, da je ponovno noseča. Zelo sem bila vesela.Do tu vse lepo in prav. Še nekaj časa sva se pogovarjale me je v srcu začelo glodati. Kar naenkrat ji sem začela zavidat. Sama nad sabo sem presenečena in če vam povem popravici se take ne prenesem, kar na jok mi gre. Naj povem da imam enega prekrasnega otroka.
No zdaj mi je kar malček lažje. Hvala, ker ste prebrale mojo zmedenost.

poznam :) je minilo, ko sem bla še js noseča :) no sam js nisem bla na robu joka, ampak tko mi je blo mal zoprno k js bi tut :)

Saj verjetno vse poznamo to: tudi jaz sem bila kakih 5 minut, pred navalom veselja, navoščljiva svoji svakinji, ko je zanosila. Zanosila kar tako, v letu, jaz pa sem se medtem že 7 let matrala, pa nič. Pa mine, Hvalabogu zelo hitro.

Pride tak dan...jaz sem danes jezna na taščo, ki jo imam zelo rada, pa vem, da bo minilo...malo pojamram, pa je bolje...jutri bo pa še boljše...
Sej, ko bo rodila, boš pozabila na to in bo otroček pravi cuker...
LP.Ana

Pomoje to sploh ne bi clovek opisal kot nevoscljivost...sploh ce nimas se svojih otrok in si jih zelis imet je prej mocno hrepenenje po necem...in tud nic tazga...mogoce bi blo pa fajn se odkrito pogovorit s svakinjo...jaz bi v tem primeru se...verjem da bi to lazje...

Nevoscljivost in zavidanje je prej kaj drugega...zato se ne sekiraj :)