S partnerjem sva skupaj 7let, imava 1 leto starega sinčka...partner je zaposlen v firmi kjer ga ogromno pošiljajo v tujino (Italija)..v tej firmi dela že skoraj 5let, vendar zadnje čase postaja vse bolj neznosno..že cel marec in april je od doma...sicer se vozi skoraj vsak dan domov (400km v obe smeri), ampak pride normalno ves utrujen, pa še to ob 8h zvečer...problem je tudi to, da se v tej firmi za en dan naprej ne ve, kje bojo delali, kdaj bodo prišli domov, koliko časa bodo še v tujini..nič...meni pa zmankuje potrplenja...
Ves dan sem sama z otrokom, brez partnerja..in niti ne vem kdaj se bo to končalo..
Sama sem brezposelna, trenutno še na porodniški...do septembra bom doma, ker nimava varstva do takrat, tako da sva finančno odvisna od partnerja..

Res ne vem kaj naj naredim...sem oseba, ki zelo rada načrtuje, ampak pri taki službi enostavno ne morem načrtovat in to me dela zelo nesrečno..sem zelo pod stresom, to vidijo vsi, enostavno ne zmorem več..želim si družino, želim si kakšno popoldne preživeti skupaj s partnerjem...po cesti gledam pare, ki skupaj sprehajajo otročke, jaz pa sem vedno sama..

Rabim kakšen nasvet, naj pogoltnem in se navadim takega življenja? Ker konec koncev nas on finančno priskrbi...ampak jaz ostajam nesrečna in to se kaže vedno bolj tudi v najinem odnosu..ko je partner doma, si želi crklanja z mano, jaz pa enostavno v sebi gojim preveliko zamero, ker ga nič ni ob meni in sem hladna..ne morem si pomagat..tako čutim :(

Ne želim pa izgubiti partnerja, ker ga ljubim, ker je on oseba s katero želim preživeti svoje življenje.
Drugače se zelo dobro razumeva...moti me samo njegova služba...


< Sporočilo je popravil blue.sky -- 6.5.2011 14:16:45 >

_____________________________

Vsak dan imaš možnost z novo odločitvijo popolnoma spremeniti življenje...

Kaj pa pravi on?
Precej huje bi bilo, če je ne bi imel. Če bi bila oba brez.

Verjamem, da ti ni prijetno.
Mogoče bi se pogovorila o menjavi službe, čeprav  v teh časih................ 

Jaz bi imela raje manj denarja, pa več skupnega časa. Seveda je to le moj vidik, ne poznam vajinega stanja.....

Držim pesti, da boste srečni vsi !!!!!!!!!!

5-1=4 leta te to ni motilo?

Verjamem,da ti preseda in da bi rada,da ste več skupaj,...pri nas je nekaj podbnega sam da ko ga ni ga ni niti zvečer in ponoči in to je na obdobja tudi za daljši čas,....priznam,da sem si življenje z organizirala po svoje in se pač,kadar je doma ON nam bolj prilagaja,...zaenkrat gre ni pa luštno,.....

Možnosti so dve: ali da zamenja službo ali pa da se s tem sprijazniš,......mogoče bi si mogla samo anjdet kako prijateljico da ti kdaj pa kdaj skrajša samotne dneve,....

Tujine prej ni bilo..prej je delal od pon do pet, od 7h do 15h...idealen delavnik, veliko sva bila skupaj..

HHH...res bi bilo huje, če bi bila oba brez, ampak to občutkov v meni ne spremeni, meni je še vedno hudo..
On pravi, da bi rad zamenjal službo, ampak vedno samo pravi, nič ne naredi...

Drugače pa v tej firmi obstaja tudi delavno mesto proizvodnja, kjer bi dela isto kot je delal prej (pon-pet..7h-15h)..on pa je razvoj, kjer je delo itak bolj pestro ni monotonosti, ampak za ceno, da nima družine, kot bi mogla družina (po moje) bit..

_____________________________

Vsak dan imaš možnost z novo odločitvijo popolnoma spremeniti življenje...

njemu tudi paše da pozno pride. Dojenček pa to. Še tisti, ki nimajo takšne službe rajši pridejo kasneje domov. Po moje tudi zato ne naredi koraka v "proizvodnjo". Lahko pa bo na njegov nagib vplival tudi otrok, ko bo dosegel starost pri kateri išče interakcijo z očetom (od enega leta naprej vedno bolj in bolj). Več kot je interakcije med otrokom in očetom bolj močna postaja njuna povezanost.

Eno je jasno, nisi samo ti "brez moža" ampak je tudi otrok "brez očeta". Potreboval pa ga bo vedno bolj in bolj. Ampak otroci se hitro učijo; Nekajkrat te ko prideš domov še vpraša če se greš igrat, in če nimaš in nimaš časa te otrok NEHA spraševati.    Njegova potreba po očetu ne ugasne, ampak le vzbudi občutek, da so druge stvari pomembnejše od njega. Očetu je bolj pomembna služba kot on, bolj pomembna opravila doma kot on, bolj pomembna rekreacija kot on,.....

To pa je recept za "disaster" otrokove samopodobe, ker otrok gradi svojo samopodobo iz odnosa z materjo in iz odnosa z očetom.

Pri nama je skoraj podobno, s tem, da oba delava doma. Skozi vsa leta sem se navadila na ta način življenja in ja, so dnevi ko me to moti, so pa tudi dnevi, ob katerih to pozabim. Še vedno si zna vzet čas za naju, čeprav ne prav pogosto ti bom pa nekaj po pravici povedala.
Da bi ga pa zaradi ipike odvračala od sebe in se mu s tem maščevala, ker ima pač tako delo...zelo otročje. Lahko pa on pusti službo in greš delat ti, če boš našla službo s katero boš lahko vzdrževala družino.
Najlažje je rečti naj si poišče drugo službo...si ga kdaj vprašala zakaj tako dela? Mogoče dela tako pod "prisilo", mogoče samovoljno....mogoče mu konec koncev paše tak delavnik.

Pa če na kratko omenim še bratrančevo zgodbo. Na ladji dela že 25let, ima ženo, 2 hčerki. Ko ju gledaš kot par si misliš, da sta se pred kratkim spoznala, pa sta poročena 20 let. Ko gre na ladjo, ga ni po 6.mesecev, 4mesece, pride domov za kak mesec ali 14.dni, pa gre spet nazaj...ona je delala kot sodnica, sedaj je kriminalist, torej je med tem, ko njega ni bilo skrbela za takrat šoloobvezni hčerki in hodila v šolo...
Vse se da če se hoče. Po eni strani pišeš da ga ljubiš, po drugi pa se vztrajno trudiš, da bi ga odvrnila od sebe. Kaj se ti zdi prav?

Blu Skaj, predlagam da zamenjaš partnerja. Najdi si socialnega odvisneža ki zajtrkuje in kosi na račun nas, kretenskih davkoplačevalcev in ki obvlada vse sisteme kako dobiti od kretenske socialne države čimveč transferjev.

Okej, konec šale..primi ga za kravateljc in ga povleci k sebi, ter mu povej kaj te teži!  Potem pa boš šele (glede na odziv) videla, s kom maš opravka!

G


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

jaz pa mislim da so sedaj resni časi.Kot praviš tvojega moža ni. Tudi mojega ne pride vsak dan zvečir. jaz sem med tednom popoldne od petih naprej, za vikende naju pa ni oziroma jaz sem enkrat namesec v nedeljo. Grem sama ali s taščo na izlet po sloveniji in kot vidim mojemu otroku nič ne manjka ker takrat ko smo se potrudimo.
Glede na to da nimaš službe in tako pridnega moža se jaz ne bi pritoževala lahko ti pa rečem da imaš preveč prostega časa. Jaz ko sem bila doma sem marsikaj storila in čas mi je minil nevem kdaj.

Preselite se.

Tudi jaz mislim, da ni trenutni čas preveč primeren za hitro menjavo službe. Razen če imaš srečo in dobiš kaj boljšega. Jaz sicer nisem obupala nad iskanjem službe in sem dobila sanjsko službo ravno ko sem izvedela da sem noseča.. pa ni stvari nič spremenilo. Včasih res precej s težavo zdržim 8 ali 10 (pa tudi več) ur. Ampak zdržim z nasmehom ker se zavedam kaj imam.
Moj pa je imel tudi službo da ga nič ni bilo doma - vozil je mednarodno špedicijo. Ko je za vikend prišel domov pa je bil živčen do konca in mislil samo kdaj in kam bo spet šel... Kljub temu, da je bil to njegov sanjski poklic (tudi zelo dobro plačan svoje čase) se je zavedal da njegova služba vpliva tudi name. Jaz sicer nisem nič rekla, ker sem si tako organizirala, da ali sem dalj časa delala al pa sem šla domov na obisk. No ko se je odločil, da bo šel zaradi družine v manj sanjsko službo sva jo našla in danes dela od 6ih do 14ih in je zadovoljen. Ko sva iskala službo sva gledala na to, da bo še vedno taka, da bo hodil z veseljem. Mislim da to, da bi iz komercjale oz. pisarne zamenjal za proizvodnjo za človeka hud udarec. Sploh če ima občutek, da bo zaradi tega "nazadoval" oz. bo v službo hodil s težavo. Če že želiš, da bi zamenjal, poskusita najti kaj bolj primerljivega. Predvsem pa si išči službo tudi ti, saj se boš le tako zaposlila in ti ne bo tako dolgčas.

Niste edina družina, ki tako živite, verjemi. Moje osebno mnenje je, da si moraš tudi sama poiskat službo, ker kot preberem iz tvojih postov si zelo vezana na njegove finance, kar ti očitno tudi ni všeč. 
Pa seveda pogovorit se morata kako in kaj naprej, tudi on naj si poišče drugo službo...samo če je ne bo, boste kaj? Socialni problem?

tvoj vsaj pride vsak dan domov,.. moj je šofer, če ga vidim dvakrat v tednu je že praznik,... je teden, ko ga pred soboto zjutraj sploh ne vidim,...pa sem ravno tako sama, z puncama( 3 in 8 let),.. je pa res da on vozi od kar se poznava,no že od prej vozi, in sem se pač s tem morala sprijaznit, da tako pač je,... HB da ima delo, denar,.... punce so se tudi navadile da tatkota čez teden ni,.,..

Midva sva bila v isti situaciji. Moj je delal vsak dan po 400 km. Ful je šlo za bencin, pa še grozno utrujen je bil - šlo je bolj za intelektualno delo, sicer dobro plačano. Služba je bila nujna, ker sem bila brezposelna on pa v prejšnji firmi ni dobival plač in je šla v stečaj. Zato sva se pač skupaj preselila v tisti drugi kraj in najela stanovanje. Jaz sem sicer dobila službo v naših koncih, ampak je nisem sprejela, ker je moj želel, da grem z njim - če ne bi, bi šla narazen, verjetno... Potem sem dobila službo v istem kraju, na enem vodilnem delovnem mestu - ki pa  je nisem sprejela, ker je moj isti dan dobil odpoved in sva se vrnila nazaj  (da ne rečem, da mi je isti dan crknil polno naložen avto na avtocesti...) Razpletlo se je tako, da sva oba dobila dobro plačano službo v naših koncih in sva si zdaj postavila hišo, se pravi dobro se je izšlo. Hočem ti povedat - upanje obstaja, se bo že uredilo kot se mora (čeprav jaz spet nisem ziher glede službe, časi so katastrofalni, ampak rešuje nas lastna firma, ampak sem optimist).

Jaz pa mislim, da moraš nujno v službo, med odrasle ljudi.
Niti ne toliko zaradi denarja in finančne neodvisnosti, kot zato ker preprosto nisi tip ženske, ki bi uživala doma z otrokom in bi ji to povsem zadoščalo.

tudi moj mož je šofer in sedaj je vsaj vsak vidend domov.prej je na 14 dni hodil domov  je blo res žalostno a kaj hočem pač tak ,jaz sem se že navadla začetka je blo kar kriza. imava tudi dva otroka ki v bistvu sama skrbim čez tedn mi pa veliko pomeni da smo za vikend skupaj.zaposlen je samo on saj je današni dan težko dobit službo.
dve možnosti sta lahko se sprijazniš lahko se pa sama sebi smiliš.

_____________________________

življenje je eno samo.zato uživajte...

se strinjam...

ej... moj je v tujini še enih 6 let.... vrača se ob petkih in gre v pon zjutraj... vmes sta se nama rodila punca in fant.. in nimam nobenega problema, le moti me včasih to, ker če bi bil doma bi imela zvečer lahko kakšno urico zase tako pa je nimam... je tudi mama blizu tako da včasih pokuha kakšno kosilo večerjo
načeloma pa sem se navadila biti sama, organiziram si delo po svoje, otroci ubogajo in nam šiba kot švicarska ura... ko pride pa mož domov je vse na glavo obrnjeno...

tvojemu možu priporočam, da se domov ne vozi vsak dan ampak prihaja za vikende kot moj.... boš imela vsaj spočitega in kako lahko od moža zahtevaš da vsak dan naredi 400 km!!! moj ima tudi dve urci do doma a se ne vrača, ker enostavno z vsemi biznis večerjami in druženji tega ne bi zmogel.. pa tudi glupo se mi zdi, da bi se vozil, hodil ob 20 domov in ob 5 že štartal....

sej boš zmogla bit čez teden sama z enoletnikom.... sedaj ga daš v vrtec, si poiščeš službo in bo stvar šibala, mož se bo za vikende vračal spočit in se bosta crkljala..

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

jaz pa se žal tu ne strinjam.
Zakaj bi moralo tako bit, če nekomu ne ustreza? Dobro, če je to res ena in edina možnost, potem ja, če pa ne, je treba poiskat kaj druga. res da so težki časi, vendar se da

< Sporočilo je popravil Saraya -- 9.5.2011 10:11:14 >

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

kaj pa, če je možu ta služba tako všeč, da je NOČE zamenjat, oz. zakaj bi se moral mož prilagajat ženi, zato da bi ga ona skoz imela "na očeh",...
tudi meni ni všeč da mojega cel teden ni, ampak sem se sprijaznila s tem, da je to njegova služba, in jo ima rad taka kot je,... in jo z veseljem opravlja,... ko sva se spoznala sem vedela kdo in kaj je ,... in sem se s tem sprijaznila že takrat,... od tega je že 12 let,...

razumem, da mu je morda všeč tako, vendar pa njo tu nekaj moti in mislim, da je treba v odnosu iskat kompromise. Dobro, morda kratkoročno tako gre, ampak dolgoročno, pa če se ona ne bo strinjala in bo ves čas sama? Ne vem, jaz tud tako ne bi imela porihtano.

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

razumem in vem da je treba iskat kompromise,... tudi midva z mojim sva jih in kaj hočem, on zaradi mene ne bo iskal druge službe, tudi meni se gre zaradi denarja, pa imam svojo službo,... ker pa se danes vse vrti okoli denarja in če hoče avtorica teme imeti ta denar ki ga mož zasluži, bi morala malo potrpet in iskat še sebi službo,... tak ti je lajf, kaj čmo,...

evo, jaz grem glihkar v službo,.. bye...,

Na forumu boš dobila mnenja in takšne in drugačne odgovore. Jaz pa mislim, da je pravi naslov tvoj partner, da njemu poveš, kako in kaj, in da se skupaj odločita, kaj bosta. V kolikor bo ostal v tej službi, si boš morala poiskat službo in se sprijaznit s tem, da njega pač ni. Jaz ga po eni strani razumem.
In mislim, da si ti edina, ki ti ni prav, da ga ni. Otrok je premajhen, njuna vez se še ni vzopstavila, sploh če ga ni. On pa s tem delavnikom beži...

Sedita, pogovorita se... pa najdita skupno rešitev... definitivno obstaja.