saj ne vem, kako naj ta problem rešim....
mož čuva našega 11mesečnega dojenčka (jaz pa se skočim stuširat naprimer). to večinoma zgleda tko-mož je v eni sobi za računačnikom, tamali pa sam v kuhinji in se "igra". Seveda zna splezat na stol in seveda zna tudi lepo past z njega....Potem gre mož pod tuš in mali je z njim oz. se igra s klupicami za perilo na vrhu stopnic (ne, nimamo ograje, ki bi preprečila morebiten odhod tamalega dol po stopnicah....). in ko pošizdim, da to ap se ne dela, mi razloži, da se je on z malim ZMENIL, da bo tamali lepo GORI počakal.... Enkrat je tudi malega pustil spat v otroškem vozičku (v hiši), tamali ni bil privezan....in je lepo skočil z avtom nekam za 20 minut (toliko ga ni bilo doma), jaz pa sem v tem času spala. Na srečo me je prišla tavečja zbudit in "zatožla atija" in povedala, da se je tamali zbudil. seveda je poskušal splezat iz vozička..... Tudi tavečji (5 let) je že zaupal malega v varstvo; posadil ga je zraven nje na kavč. Seveda je mali elegantno padel s kavča na glavo.....

jaz sem čist nervozna ob takih situacijah, ker se mi zdijo prenevarne za malega otroka. Sva se že večkrat pogovorila oz. sem imela kar jaz monolog; pa to v "mirnem stanju in v razburjenem stanju".....pa spet zagode s kakšno "novo".
Izgovori pa so v stilu-saj še nikoli ni padel po stopnicah (pa je, enkrat nekje drugje, ne doma; na srečo z 2. lesene stopnice....), saj se midva zmeniva, tamali je pameten.....
in kmalu me čaka služba in delovne sobote....sem kar nervozna, ker bo sam z obema otrokoma doma. TUdi ko je čuval tavečjo (ko sem delala v soboto npr.) je mirno zaspal na kavču, kako dolgo je spal pa se je dalo razbrat iz kvadrature popisanega parketa.....na srečo je bila tamala bolj "mirne sorte" in se je zaigrala ob kavču. TAmali pa je pravi radovedni fantek-vtakne svoje ročice in nos in nogice kamorkoli uspe (joj, zadnjič si je odprl pečico (hladno....) in hotel zlesti noter.....).

Ne vem, kako naj rešim ta problem. pogovarjala sva se že dosti, pa mi kao obljubo, ja, tega pa RES ne bom več, ja, imaš prav, res bi lahko padel....pa ponovi "vajo" lahko kar že isti dan.....

uh. saj sem se morala malček spucat, ker je tamali spet bil na vrhu stopnic.....ker sta se onadva zmenla tak......38-letni dedec in 11-mesecev star dojenček......uh.

Bom pa vesela vsakega nasveta.
(aja, stvari imamo kolikor se le da zavarovan pred tamalim-vsa čistila in podobno na višini, omara s smetmi je zavezana, ko pečem bom po peki nekak zaporla še pečico ali pa bom pač stražila pred njo, po tleh se trudim pobrat vse, kar bi lahko bilo sporno, ampak ker imamo dva otroka pri hiši mi seveda kaj tudi uide-npr. našel je sestričino veržico iz malih kroglic in jo raztegoval in bi jo strgal; seveda je v oralni fazi in bi dal tudi kako kroglico v usta......). Uf.
JEJzna sem :) in malček se počutim nemočno, ko se spomnim strahu, ki ga bom spet preživlajla v službi (p nisem neki kontrolfrik; upam, da ne zvenim tako, ampak te totalno nerpemišljene stvari pa me hudo najedajo.....)

ah; lepo bodite :)

LP T
------------

Jah, nič, dedcu lupi voziček in dudo, ker je čisto nedonošen. In z malim naj zamenjata vloge.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

On se zmeni z 11 mesečnikom? Uf, kaj bi jaz dalal, da bi se take stvari zmenila z našim 19 mesečnikom  Rešitve pa ne vidim, razen da se tvoj mož spremeni. In to se najbrž ne bo zgodilo, če se že do sedaj ni. Mogoče bi bilo fino zapreti vsaj stopnice, da ne bo mali res padel. Ker popisan parket ali pa otrok, ki pade po stopnicah, pač nista primerljivi "nesreči".

mogoče mu probaš natvezit, da bo imel na grbi zdravstvo, sodstvo,policijo, če se otroku kaj zgodi iz njegove malomarnosti...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

grozno.
Malo se mi zdi neogovorno od očeta.
Otroka ni potrebno imet zavitega v vatki, ampak to pred stopnicam, pred štedilnikom...je pa malo huda.

kaj pa desc nardi če otrok pade. Jaz drugače sem tut tako "prestrašena", da se ja ne bo kaj naredilo otroku,... nekateri gledajo na to čist drugače, naj pa pade, ga bo izučilo (ne mislim sedaj po stoppnicah)..

mogoče je bolje, da se ne sekiraš toliko, ker je ponavadi vse še slabše... Gotovo ima pri 38 letih vsaj nekaj zdrave pameti... k bo otrok priletu k njemu s krododiljimi solzami, se bo tudi oče mogoče zavedal nevarnosti....




_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Te zelo razumem, meni bi se tudi mešalo, če bi imela občutek, da se lahko otrok poškoduje. Če se z njim ni dalo zmenit, potem je najboljše, da stvari, ki so res nevarne (stopnice, pečica) zavarujta. Za stopnice lahko kupiš ograjico, ki se namontira na prehod in je prav praktična - sta prijatelja imela, mi nimamo stopnic.
Pečico lahko kupiš tako, ki se od zunaj ne segreje toliko, da bi se lahko mali na vratih spekel.
kar se stolov tiče pa nimam pametnega nasveta, razen, da jih striktno not pospravljajte- 11 mesečnik navadno ni še dovolj močen, da bi stol zvlekel ven (čeprav znajo pa navadno zlest na stol, ki je pod mizo in se tam zagozdit - ampak v tem primeru bo zajokal in mož bo prišel rešit zadevo ).
Sestrici naroči, naj svoje male stvari pospravlja stran in jih ne daje bratcu, ker to, da otrok kako malenkost vdihne, se lahko zgodi zelo hitro, tudi če smo zraven. In za vsak slučaj naj atija zbudi, če zaspi z njima.

Fantje so navadno en majčkeno bolj flegma kot me, me pa včasih en majčkeno preveč zaščitniške. Treba je najt srednjo pot. Da ne boš narobe razumela, da zagovarjam to, da otroka pusti na vrhu stopnic - niti pod razno ne! Vseeno se mizdi, da boš bolj mirna, če boš vedela, da si vsaj kaj strašno hudega ne bo mogel naredit, tudi če bo mož kdaj zadremal. Ker navsezadnje bo šel kdaj tudi na wc in ves čas ga ne bo imel na očeh, ne glede na to, kako zelo se bo trudil.

Poleg tega ne smeš enako popenit, če mala počečka parket ali pa če tamali pade iz stola. Ker ni enako. Fajn je tudi vedet, da tudi če si zraven, ti lahko čmokne iz stola (večkrat preverjeno;). Včasih je tudi lažje se pogovarjat, če mu daš vedet, da veš, da se nesreče lahko zgodijo tudi če je on zraven. Ampak da bo pa skoraj gotovo lahko preprečil najhujše nesreče in da boš ti bolj mirna, ko boš šla v službo.

Pa večkrat obnavljajta pogovore, včasih nam šele kasneje potegne.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ne zagovarjam očka - ampak stopnice je potrebno zavarovati, ne pa da ves čas prežiš nad tamalim, da ne bo padel po njih. Če ga daš spat v voziček ga pač privežeš ipd. Saj si napisala, da imate načeloma zavarovane stvari, pa dajte še te malenkosti, ki so ostale.

Ne predstavljam si pa, kako zgleda pri vas, če si ti ves dan sama s tamalima - če moraš ves čas okrog njiju letat in preverjat kaj počneta, da ne bo nesreča, kdo pa potem pospravlja, kuha, gre na wc, se stušira,....

Decu lahko pa predlagaš enostavne rešitve - spi naj takrat kot otrok, če mora pod tuš naj ga da medtem v posteljico, ipd..


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Hja, kja pa vem,mene bi na tvojem mestu tud skrbelo.
A pa ni kakšne variante, da bi on delal ob vikendih itd..pa bi bila ti z otroki? Se mi zdi, da bi mu delo šlo boljše od rok kot tole varstvo..ko bo ta mali malo večji, bo lažje tudi za njega...ampak zdaj pa se mi res zdi to, kar si opisala, malo premalo odgovorno..jaz bi poskusila najti rešitev v tej smeri-prilagoditev tvojega delovnega časa. Verjamem, da je dober oči in da bosta oba otroka imela še veliko veselja z njim, ampak mogoče pri majhnih nima tistega občutka, kaj vse se lahko zgodi..Če pa ne moreš spremenit službe/delovnega časa, pa jim -takrat ko so sami, mogoče malo splaniraj, kaj naj delajo skupaj, da bo koliko se da z njima (kosilo že prej skuhaj itd...).

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Hvala vsem za vsa mnenja.
Saj srž problema je v tem, da on pač je prepričan, da se malemu ne more nič zgodit in da ga on že super popazi....
Pred stopnicami so vrata, ki jih mali ne doseže-vrata zapira 5 letna tamala.....smo že meli "družinsko sestanek" in se dogovorili, da se pač spodnja in zgornja vrata zapirajo......
Ene stvari se mi zdi, da morš pa met malo zdrave pameti, da jih ne počneš; in tega moj mož očitno nima (on pač malega ni privezal v vozičku, ker kaj pa se mu lahko zgodi....). IN mene to vedno bolj najeda in me grozno teži, sploh, ko mene ne bo doma (služba pa mam pač tako, nekako ne gre brez teh delovnih sobot na cirka mesec in pol 12 ur).
Saj je res, da bo verjetno lažje, ko bo mali večji :) al pa - večji otroci-večji problemi......glede na situacijo pri nas doma-največji otrok (38 let) največji problemi :))))
REs je-moški so bolj flegmatiki in moj je poosebljen flegmatik; ampak se mi zdi, da preveč.
Saj jaz ne tekam ves dan za otrokoma in si ne upam niti na WC; jaz se pač znajdem ali kako naj temu rečem. Če kuham pač mali (ki pa hoče bit nonstop v moji bližini) pospravlja po kuhinjskem predalu, kjer so plastične zadeve. Ko se tuširam, ZAPREM VRATA NA STOPNIŠČE in dam malemu na tla igračke v kolapnici in se lepo in v miru stuširam......ja, pečica pa je taka, ki je zunaj hladna, ko peče, ampak je pod štedilnikom in si jo je danes tamali odprl (včeraj sva s hčerko nekaj peklil in je ves čas opazoval, kaj imava....danes pa-hopla, grem preverit :))))

Tudi sem že večkrat poskusila "obe" varianti pogovora-tamirno pa tisto, ko znorim. Pa se mi zdi, da sta mu obe prav smešni.....nimam vtisa, da moje besede pridejo do njegovih možganov. Sem tudi že šla tako daleč, da sem mu omenjala policijo in socialo in amnesty international (mau heca....), pa reče "No, no, pretiravat pa ni treba...." čist je flegma.....

in nekatere stvari lahko predvidiš in preprčiš, se pa seveda zavedam, da vsega pa ne moreš, tudi če si zraven, to mi je kristalno jasno. PA vsak dan sproti mali odkrije kaj nevarnega, pa pač sproti prilagajam stanovanje (seliš pač stvari nad 1 meter....za kako leto dni....potem pa višje :))))) in podobno....)

ja, bomo imeli še več družinskih sestankov....jaz pa bom spet živčna v službi (ki je itak sama po sebi dovolj stresna....)

Hvala vsem za "replike" :))))))
vsaka nova je dobrodošla :))))

(aja, Zara, podobo stvar je že predlagala naša 5 letna punčka.....sam je dodala še pleničko k dudi in vozičku   :)))

ja, to sem tudi že uvedla; imamo ženske malo več domišljije okrog tega, kaj početi z otroki.....mu velikokrat dam nasvete in sva se tako tudi dogovorila (ne solim mu pameti; ali kaj podobnega; je obojestranski dogovor, da mu "namečem" par idej.....nekatere igre se tako ali tako najbolje igraš z atijem :))) )

Normalno. Great minds think alike.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Jst bi mojemu v takem primeru sprintala en kup enih člankov iz neta...
Pa pade mi na pamet še to, da bi ga prosila, da greva skupaj k pediatru na naslednji pregled in bi tam pred njim vprašala pediatra, če je primerno, da se enajstmesečnika pušča na vrhu stopnic in še o vseh nevarnih situacijah...Pa naj mu P razloži, če mu jst ne morem, mogoče bo pa njej verjel.



_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Glej. Jaz osebno (to je samo moje mnenje) ne bi NIKOLI pustila tvojemu možu svojega otroka za čuvat. Nikoli. Eno je biti flegma, eno pa je biti neodgovoren egoist. In on je to drugo. Pokliči babico, prijateljico , ne vem koga. Kaj če se mu otrok ubije kje, a to nisi pomislila? Lej, njemu se ne da dopovedat, on misli, da mu ti brezveze neki težiš, da se ne bo nič zgodilo. Pa se bo in ko bo, bo grdo. Ne vem, kje si ga pobrala in kdaj si mu dala tisto kljukico da je on primeren za očeta tvojih otrok.
In še to-ker on ni odgovoren, si odgovorna ti. Zavedaj se, on je tak kot je, na tebi pa je, da zaščitiš otroke. Tako boš tudi uredu delala.

Meni se tudi ne zdi, da ima flegmatizem kaj veliko veze s tvojim mozem.

Je neodgovoren, malomaren in ignorantski do svojih otrok. 20 min tako majhnega otroka samega pustit in it celo z avtom nekam itd....oprosti, sapo mi je vzelo.
Verjamem, da tudi tisto, kar se ni zasciteno, npr. stopnice, ni zasciteno zato, ker sama cisto vsega urihtas ne mores pri vsem delu, njemu pa ni do tega da bi.

Upam, da bos dobro uredila varstvo. Starega bika spreminjat je pac tezko.

Mogoče tako, da z Otrokom ne bi imela otroka. Zdej si se spomnila, da nezrel otrok ni ravno najboljša izbira za partnerja. Kje si bila pa prej?

Aja, še tretjega otroka si naredita da bosta prva dva lažje svetovala očetu.

< Sporočilo je popravil tehnofil -- 16.4.2011 19:58:38 >

Če dobro prebereš, je bila mamica tačas doma. Tako ona kot otrok sta spala.


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Sem prebrala, da je bila tudi mami doma in da je spala, ampak to zame pomeni, da se ne more zanesti nanj, da bi se lahko ona sploh spocila npr. Ne vem, ce se zmenis se zmenis, kdo pazi.

Sem pa vceraj zvecer ze razmisljala o tej mami in ogotovila, da sem reagirala prevec ostro. Tako sem reagirala, ker poznam tudi sama nekaj takih ocetov in vem kako je hudo zenam. Je pa kristalno jasno, da mami v tem primeru ne kritizira moza ali tolce po njem, ampak samo prosi za predloge za resitev tezave in za dobro svojih otrok. Tako, da se opravicuje, da sem prevec ostro reagirala.

Upam, da bodo nasli dobro resitev.

A si to res ti napisal? Čist nč v tvojem stilu...(sem kar mal razočarana)


_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

ja, res, samo se moram na koncu kar stinjat z njim. težko je kaj pametnega svetovat, če se človek sabotira že v štartu..

Mah, to je tako, kot če bi se otrok polil z vročim kakavom - a mu boste takrat pridigali/e, da kaj je pa vročo šalco šel prijemat, ali ga boste nesli/e pod hladno vodo? Zdaj je kar je - ima tega partnerja, ki je očitno sicer ok - otroka ga imata rada, ona pa tudi. Vsega ne vemo vnaprej - ona želi samo nasvet, kako ga prepričat, ad se otrok res lahko poškoduje - ker v tem je keč - on ne verjame, da bi se malemu res lahko kaj zgodilo. Ne, da bi mu bilo vseeno, samo ne predstavlja si.

Sama imam take probleme občasno z babicami: pazile bojo na vsak vetrič, da se punci ne bi prehaladili, za kake bolj življenjsko nevarne stvari pa ne toliko - ker "tega si pa sploh ne bom predstavljala, ker je preveč grozno". Ja, hudiča, le predstavljaj si! zato pa teživa, ker nočeva, da bi se to kdaj zgodilo! Sva se ravno zadnjič z lubijem menila o tem in se jezila nanje .

tlb, da boš bolj mirna, uredi stvari, ki jih lahko: če imate na vrh stopnic itak vrata, namontirajta gor zapiralni mehanizem - da se sama zaprejo - to ni ne vem kaka huda investicija, tvoj mir v službi je gotovo toliko vreden...
Dejstvo je tudi, da malo staršev ni še nikoli zadremalo ob budnem otroku - saj navadno ti otrok ne dovoli tega kaj dolgo izvajat, se pa gotovo zgodi. Sama sem enkrat šla na wc zjutraj, predno sem naredila "obhod po stanovanju" - ko sem bila dop. sama z malima na porodniški, sem šla navadno najprej vse pogledat, če je ok. Enkrat sem šla pa direkt na wc in v tistem času je tavelika dala tamali čilije, ki jih je lubi ponosno nastavil na rob pulta, da bi jih videla, kaj je pridelal . Verjetno ni treba rečt, da sta se obe še drli cel dan . Hočem rečt, da noben starš ni čisto "dangerproof". Lahko bi takrat bilo kaj drugega na mizi in bi potegnili dol, lahko bi mi kdaj kaka padla iz igral, nisem jima non stop za ritjo, tudi po stopnicah ju pustim sami (sta že večji: 2 leti in 3,5 let) in lahko bi me takrat cela rr zmasakrirala, kako neodgovorna mama sem...

Mogoče bi lažje prišla do njega, če bi začela iz tega konca. Da veš, da se lahko marsikaj zgodi, česar ni mogoče preprečit. Pa da bi malo brala skup o raznih posledicah, pogledala kako statistiko, koliko jih pade, itd...
Dostikrat fante v tem primeru najbolj izučijo izkušnje: lubiju se je tudi zdelo brezveze Ronjo privezovat v voziček. Ona se je seveda tudi rajši vozila neprivezana. Sama sem jo privezovala, ko sva šla pa skupaj, pa pravi: pa saj ni treba... Meni se je sicer zdelo, da je treba, ampak sem rekla, ajde, mogoče pa res kompliciram (ne bi bilo prvič ). Tamala je čez par metrov vstala in čmoknila iz vozička. Na srečo ji ni bilo nič, ampak od takrat vedno oba privezujeva dojenčke.
Fora je v tem, da smo me navadno bolj previdne po naravi, poleg tega smo fizično malo manj zmožne in zato rajši pazimo, ad se ne bi zgodilo kaj hudega. Oni pa so navajeni, da bojo itak lahko opravili s posledicami (ala ujeli otroka) in jih prepriča to, da vidijo, da se to ne da. Kako bi inscenirala eno možnost, kaj se lahko zgodi, ne da bi se to res zgodilo oz. tako, da ne bi imelo kakih hudih posledic, pa ne vem... Mogoče da ste vsi na stopnišču, pa tamala prinese nekaj, kar je malemu všeč na dno stopnic in bo mali hotel po to in se podal po stopnišču. Tam ga seveda ti ujameš (si pač na vrhu stopnic). Oči pa to spodaj gleda... Ali pa ga on ujame. Ne vem, vsekakor mu je treba demonstrirat, da se z 11 mesečnikom ne vem kaj še ne da zmenit.

Pod kavč namesti kako mehko preprogo - nekje se otrok mora naučit padat - to je dobro zanje! Če se nauči padat, bo manjkrat poškodovan - ker padal bo tako ali drugače - samo če bo spreten, se bo lepo ulovil in se ne bo tolikokrat poškodoval.

Ker to, kar v bistvu zahtevaš, je da je non stop njemu za ritjo - mali namreč verjetno lahko že zleze sam na kavč - in lahko tudi takrat dol čmokne. POizkusita malo prerihtat stanovanje tako, da ne bo treba malčka ves čas imet na očeh. Saj je prav, da jih ne pustimo samih, ne me narobe razumet, vendar na kavč ti lahko spleza tudi medtem, ko greš ti na wc...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

HVALA vsem za vsa mnenja :) ob nekaterih me je kar fajn stisnilo pri srcu.....ampak zelo težko je za potrebe foruma opisat situacije, ki jih pač imamo doma....

stanovanje je kolkor se da bejbi pruf, ampak-kot je Ronja lepo napisala (da te JAVNO pohvailm-IZJEMNO se VEDNO potruiši s svojimi odgovori; užitek te je prebirat! Hvala za ves tvoj čas :))) če se naveličaš biologije (sklepam, da si nekje v tem fahu) odpri svetovalnico) -Torej -nikoli ne moreš bit 100% siguren, da se pa nič ne more zgodit....

moram priznat, da sem pisala seveda v "afektu"-pa sedaj ne branim moža, ker je na žalost vse napisano res.....

sva se PONOVNO pogovorila in se je izkazala ta razlika med VEnero in MArsom on večinoma ne predvideva, kaj bi se vse lahko zgodilo......njemu se je zdelo, da se mali pač lepo igra na vrhu stopnic in ga je pustil ter mu pred tem lepo rekel, pa lepo se tukaj igraj (to je to, ko se onadva zmenita....). V bodoče tega ne bo več nredil :)

Saj ne zahtevam, da je otroku nonstop za petami; amapk, da uproabi par sivih celicin razmišlja vnaprej in ob tem tudi o možnih nesrečah. Saj jaz tudi nisem nonstop otrokom za petami (saj to je čist nemogoče) ampak sem enostavno bolj organizirana.....

ko sem mu naštela vse še enkrat, se je celo sam strinjal, da je bedasto ravnal (čist impulzivno-flegmaitčno-treba je k moji mami po domač sok, ker ga je zmanjkalo (in ga otroci najraje pijejo....), mail itak spi, tavlika ga bo že popazila-hop, v avto po sok....tak pač on odregaira-če rabim kislo smetano-hop, skoči v trgovino.....tile "hop-i" mu nikoli niso v breme; meni pa tudi ne :))) ). Bova skupaj malček poskusla "reprogramirat možgane starega bika-ha, še bik je po horoskopu :)))))
Ker sicer pa mislim, da imava en tak "normalen" odnos-gore i dole, pač, lepo po sinusoidi. odnos med moškim in žensko, med dvema karakterjema z različnih planetov :))) otroka pa oba obožuje in ju ima strašno rad.

REs vsem še enkrat hvala za vsa mnenja ; vrata na stopnice pa so pri nas sedaj REDNO zaprta :)

pa lepe praznike, ki sledijo :)
LP T
-----------

Men osebno je popolnoma mim napisat nekomu, kaj ni prej razmišljal, preden se je odločil imet otroka z nekom...Sploh v takem tonu. Razočarana sem pa bila, ker tehnofil zna tako lepo nekej povedat, brez da bi koga užalu...(slab dan, mogoče?)
Jst pa nisem dobila občutka, da bi se tbl sabotirala že v štartu...Zakaj si ga pa ti?


< Sporočilo je popravil picola1 -- 17.4.2011 23:21:19 >

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

tlb, super, da sta se zmenila. Fajn je, da vesta, v čem je problem - da pač prej ne pomisli na vse možne posledice. Fajn je, da mu ti lahko zaupaš, da hoče otrokom vse najboljše in da ne dela tega zato, ker bi mu bilo vseeno zanje, ampak samo ne pomisli - to se da popravit, jasno ga moraš pa na začetku spomnit. Ker fantje resnično večinoma ne razmišljajo toooooooooliko vnaprej kot me (ki včasih konkretno pretiravamo ). Fajn je tudi, da se ti zavedaš, da ima on eno lastnost, ki je v večini primerov zelo fajn (tudi zate in da si to tudi priznaš, da ti je v glavnem ta lastnost fajn), da pa včasih to prinese tudi kaj neprijetnega zraven - kar pa velja za skoraj vsako "dobro" lastnost: priden moški bo delal veliko tudi v službi in bo zato kdaj doma zmatran in tečen, len bo len tudi doma, picajzel te bo ob živce spravil, ampak bo pa vse pospravil na svoje mesto, z impulzivnim ti ne bo dolgčas, ampak zna bit pa naporno, če ne moreš na nič računat, itd... Potem se je treba pač usest in te posledice malo naštelat,da bo sprejemljivo.

Pa tudi to, da ne pomisli vnaprej, ne pomeni, da je slab oče ali da hoče otrokom slabo. Potem  je moja tašča grozna, ker da tamali tretirano seme v roke, pa piškote zraven - semena namakajo v živčne strupe (je napisano s čim je tretirano), zadeva sploh ni nedolžna, na vrečki ti piše, da se sme prijemat samo v rokavicah, otrokom verjetno sploh ni dovoljeno... Ampak ona enostavno ne vidi v tem nevarnosti. Zdaj kako jo prepričat, je drugo vprašanje; ker pravijo, da jih ne smemo vzgajat, se kaj dosti ne mislim kregat - razložim, zakaj hočem, da si potem dobro umije roke, pa da je to strupeno, koliko pa to ona resno vzame, pa je drugo vprašanje. Roke že umijeta, ampak "zato, da ne bo trebušček bolel", tako da mi je jasno, da ona še vedno ne vidi v tem kake hude nevarnosti. Ker posledice so precej hujše kot to, da trebušče boli. Ampak ker ona ni moj partner, to prepričevanje ni tako zelo nujno - lahko si samo zraven, kadar pač veš, da so take nevarnosti na vidiku, da jih lahko preprečiš. Partnerja pa seveda moraš prepričat, ker je prav, da mu lahko otroke zaupaš in ker je fajn oče in bi bilo škoda, da ju ne bi on sam pazil.

kar se tiče spanja in varovanja otrok pa: po moje je že vsak starš kdaj kam skočil, če je bil drug starš doma in spal. Lubi je recimo šel v klet (pa to tudi traja, predno vse najde, mamo malo in zeloooo zabasano klet), pa če se je tamala zbudila, je prišla do mene ali pa je tavelika povedala, da se je zbudila. Ok, fajn bi bilo, da je otrok privezan, ampak tak strašen greh pa to vseeno ni. Edino tiste stopnice so problem, ampak to sta itak rešila, če boste vsi zapirali vrata.

Sicer pa bi po moje pomagalo, če se pogovarjata o možnih posledicah in nevarnostih. Ti jih očitno boljše vidiš, pa lahko načneš pogovor - ne samo takrat, ko on kaj takega naredi, ampak tako mimogrede. Potem bo tudi to njemu prešlo v podzavest, kaj se kje lahko primeri. Seveda pa ne pretiravaj, da ne boš imela kontra učinka.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

zato, ker bi se meni zdelo nujno to razčistit že pri prvem otroku (in definitivno preden bi prišel drugi). nekak mi ni zdravo, da bi si dopustila da se tok presekiram zarad tega preden bi se šla resno zmenit z možem. torej bi to naredila preden "štartam" z drugim. 

ampak nima veze, se je že zmenila, vidim - vso srečo z "možjim" varstvom želim