Moj dragi vedno, ko rabiva varstvo za otroka, reče naj jaz poskrbim za varstvo, kar pomeni da naj prosim taščo (ki je doma blizu nas) ali mamo (ki je doma malo dlje) če lahko popazita na otroka. Ker je najmlajša v varstvu pri tašči že dopoldan, mi je včasih nerodno prosit še za zvečer oz. čez noč. Ponavadi pa nikoli ni problem, skoraj vedno ju popazijo, če so le doma.

Včeraj, pa me kliče mož, če greva na rojstni dan k prijatelju. Sem rekla, da bolj težko, ker sta se že čez dan (do 5h) pazila pri mami, in mi ni prav, da se bi še zvečer vozila k nam (tašča je na dopustu).
Rekel je ok, in nič drugega. Ko pa prišel iz službe, je bil cel mulast in tiho. Ker sem tudi jaz včasih trmasta, sem si rekla - v redu, če se nočes pogovarjat, bova pa tiho (vem, da sem ravnala narobe in bi ga morala vprašat če je kaj narobe in takoj rešit situacijo). Nato je poklical soseda, ki mu je nekaj pomagal, jaz pa sem zvečer dala otroka spat. Ko sem prišla iz spalnice, ni bilo ne soseda ne moža doma. Nato pa pride čez 2 uri domov in mi na vprašanje, kje je bil odgovori, da v gostilni (to se ne dogaja velikokrat). No, nato pa ga le vprašam, če je kaj narobe in reče da nič. Seveda nisem odnehala in končalo se je tako, da je povedal, da je bil na rojstnem dnevu od prijatelja in da jaz kompliciram, da sem tečna in ne priznam svojih napak. Ni mi pa povedal, da je jezen name, ker se nisem z mamo zmenila za varstvo - to sem ugotovila sama. Njegovo mnenje je, da morajo stari starši vedno skočit, ko midva rabiva varstvo in se do svoje mame tudi tako obnaša čes, saj si doma in imaš čas (vprašam jo pa največkrat jaz).
Žalostna sem pa zaradi tega, ker ni odkrit in je šel na rojstni dan, ne da bi mi povedal.
Eh, malo sem se odkašljala, čeprav vem, da sem tudi sama kriva - komunikacija je tudi moj problem.

Jooj teli tipi...jaz prav težko razumem včasih njihove reakcije! Kot bi imel otroka pred sabo!
Te popolnoma razumem! Kaj naj ti pa ¨svetujem, pa ne vem....vem pa to, da smo ženske pripravljene velik več dol požret pa potrpet kot tipi!!! Me prav zanima kako bi bilo, če bi bla obratna situacija??? Pol bi bil šele ogenj v strehi!
Najbolje se je nesekirat...sam kaj ko ne gre vedno tako! Požiraš, požiraš, požiraš....samo večno pa ne moreš!
Mah, sej vem, da ti nisem nič pomagala....ampak naj te tolaži to, da nisi edina....

Oh - te čisto razumem. Kolikokrat midva kam ne greva odkar imava hčerkico, ker jo prav tako babi in dedi pazita čez dan, ko sva z možem v službi in nimam vesti, da bi jo pazila še zvečer ali čez vikend. Čeprav jima ni težko in se imajo z malo fulll radi, ampak meni je težko obremenjevat ljudi. Mož bi jo seveda marsikdaj pustil in skakal okrog, pa jaz vztrajam da ne. Do zdaj me je seveda še vedno ubogal, bi bila pa tudi jaz žalostna, če bi šel kam brez moje vednosti. Res mi ne bi bilo všeč. Pogovori se z njim in mu povej da te je prizadelo.
Želim ti vse dobro v prihodnje in da se to ne bi več dogajalo! :rozica::rozica::rozica: