No, pri nas se je upor plenici začel bistveno prej, pri dobrih 16 mes. Ko tudi rokoborski prijemi niso več zadostovali za to, da bi sin na rit dobil plenico in bi tam tudi OBSTALA, sem se vdala in šla kupit en štos gatk. Btw - ne, na cesto ga nismo pustili, njegovemu impulzu po čistoči pa smo sledili in se je splačalo. Kakšnih idiotskih primerjav ste eni sposobni! No, prvi pojekt je bil, dobit gate za 1-letnika! Jih ni! Dvojka mu je pa opletala okoli in okoli s tistimi njegovimi 8 kg! Ma koncu smo kupili - dekliške, ker za punčke se pa še kaj najde od enke Potem pa - plenico dol, kahlo k rokam, razlaga na dolgo in široko, sin je vneto kimal in ponavljal "uat u kaho!" ampak prvi teden je bilo malo mimo in še več zraven. Nič hudega, smo pobrisali, s tem, da še niti slučajno ni bilo poletja, ampak en zoprn deževen april. V začetku drugega tedna je prvič sam ta pravi čas prišel do kahle in NOT naredil lužo. Navdušenje (njegovo!) je bilo nepopisno. Potem je šlo kar hitro navzgor. Na kahlo je kakal od 10. mes, tako da s tem sploh nismo imeli nobenih "uvajanj". Se je še zgodilo, da ga je bilo treba opomnit, ker je med igro pozabil, da je treba it lulat, vendar smo bili že pred koncem 2. tedna na največ 1 nesreči dnevno. Po 3 tednih smo šli brez plenic že na sprehod, kmalu za tem jih tudi za v avto nismo več spravili nanj, ker se je kot sraka drl, da bo "vedal!!!!!" Saj on je povedal, ampak jaz ne morem isti sekundi ustavit avta, njega odmontirat s sedeža in dat lulat. Pa ni nič pomagalo, smo na stolček dali nepremočljivo podlogo in rjuho čez, pa če se prav somnim, je bila mokra samo 2x in še takrat je zaspal, sicer se ni nikoli polulal. Tako smo pred 18. mes ukinili "budne" plenice popolnoma, malo po 19. mes jih tudi za dnevno spanje ni imel več, malo pred 3. letom pa so šle v pokoj tudi nočne.
Otrok izraža željo. Pa to ne neko trapasto željo po nekem ž avtu, ampak željo po čistoči. Prisluhni mu! Če noče lulat v sede, naj lula v stoje ob školjki. Daj mu pručko zarven in naj poskusi ali naj mu ati pokaže. Otroci imajo različne predstave in želje. Naš je mesece in mesece bežal pred lastnim kakcem, kot da ga bo ugriznil . Potem je jokal za njim, ko smo ga odplaknili v školjki Vse živo si izmislijo in predstavljajo, kar je nam čist mimo, pa vse se počasi uredi. Tudi če ima 2 leti, ne priakovat, da bo z danes na jutri vse dojel. En teden luž in packarije je v vsaki starosti povsem normalna doba za prehod na čistost in suhost - brez panike. Pač pobrišeš, in zraen poveš, da to ne delamo sem, ampak - tja. Če ima otrok res željo in je pripravljen, bo razumel. Teden do dva časa pa čisto vsak rabi. Jaz bi torej vztrajala, mogoče mu daš v roko kahlo in naj stoje lula vanjo- verjetno se mu ful zanimivo zdi, kaj se zdaj z njegoim lulijem dogaja, v sede pa tega ne vidi. Daj mu to možnost. Ali pa mu na kahli pokaži kako knjigo, ki ga pritegne, da lažje pokača tisti dve minuti. Vsekkor pa sem hudo proti vsakršni prisili na tem podorčju.