Kako triletnemu otroku, ki je dobesedno  nor na svojega očeta, ker se vidita zelo malo (zaradi službe) in tisti čas, navadno preživita zelo lepo in kakovostno, na najmanj boleč način povedati in razložiti, da mamica in očka več ne bosta živela skupaj. Koliko sploh triletniki razumejo take stvar? Mamice, ki ste dale skozi ločitev z otroci približno te starosti, prosim za nasvet.

RESNICO!!
Otroci več razberejo in razumejo, kot si mi mislimo!


_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Res je. Otroci od treh let dalje razumejo več kot si mi mislimo.

Sicer pa svojega otroka najbolje poznaš ti. Vsak potrebuje malce drugačen pristop.

Jaz ti lahko povem na osnovi mojih izkušenj. Tamali je sicer full odprt in hitro naveže kontakte. Pa tudi full hitro se naveže na ljudi in vsakega full intenzivno vzljubi.

Ko sva šla z mojim narazen, je ubistvu tamali že skoraj vse sam pokapiral. Malo me je spraševal in sem mu poskušala odgovarjati na njegova vprašanja čimbolj po resnici in brez jeze na bivšega.

Tamali me je potem še nekaj časa spraševal takšna vprašanja:
on: ''Mami, a lahko pride oči k tebi?''
jaz: ''Seveda lahko, zakaj pa sprašuješ?''
on: ''Da te bo vesel.''

in podobno....

Men se zdi full važno, da otrok ne pomisli, da je šel oči stran zato, ker je bil on poreden ali kaj takega..... In da ne obremenjujemo s svojo jezo, razočaranje itd. otroka.

_____________________________

27.9.2007 sem prvič občutila čisto srečo, ko sem prvič prijela svojo štručko.
27.10.2010 pa se nam je pridružil še en sonček in sedaj je naše življenje še svetlejše in še toplejše, saj nam svetita kar dva sončka.

Ja vem, da vsak najbolj pozna svojega otroka, ampak meni se srce trga . Zaenkrat smo še vsi pod eno streho, oba ga skupaj uspavava, on pa stisne mene z eno roko, očija z drugo in nas skup tišči, kot da vidi, da vse ni ok. Pa govori: oči, pejdi k mamici ....

pogovorita se z njim, čimprej, saj vidiš da že sam čuti da nekaj ni ok... otroci to zelo hitro dojamejo....
povejta mu, da oči in mamica ne bosta več živela skupaj, da ga imata rada.... obstaja tudi že ogromno otroških knjigic na temo ločitve, morda mu tudi s pomočjo kakšne od teh knjig lahko kaj razložitA...

_____________________________

www.petjenaporoki.si

FB http://www.facebook.com/porocnaglasba

Oh točno vem o čem govoriš.

Tudi moj tamali je imel podobne izjave.... Naprimer je prišel oči na obisk k nama in je tamali rekel: Oči, daj mamici lubčka.
In ko sva se kregala, je tamali rekel: Oči, ni ti treba it stran, lahko tukaj ostaneš.

Take izjave ti res trgajo srce. Ampak če sta se vidva odločila, da je vajine veze konec, poskušajta to narediti na čim manj boleč način za otroka. Ne prepirajta se pred njim! Razložita mu, da ga imata oba zelo rada in da bo očka še vedno hodil k njemu in ga peljal na izlete. Naj mu očka kupi kakšno stvar (verjetno igračko), ki jo bo mali imel pri sebi in ga bo spominjala na očka. To je mojemu full pomenilo.

Srečno.

_____________________________

27.9.2007 sem prvič občutila čisto srečo, ko sem prvič prijela svojo štručko.
27.10.2010 pa se nam je pridružil še en sonček in sedaj je naše življenje še svetlejše in še toplejše, saj nam svetita kar dva sončka.

Ja, težka je tole. Nisem sicer ločena, vidim pa, da otroci hitro kakšno jezno reakcijo staršev pripišejo svojemu domnevno neprimernemu vedenju - naš tamali je enkrat mislil, da je atek na hitro odšel od hiše, ker on ni pospravil avtov, med tem pa je mož dobil en nujen klic, ki ga je zelo razjezil in je pač malo glasneje zabentil in hitro šel, tamali pa v jok in: ati je šel, ker nisem zložil avtov ... hja, sem ga morala klicat nazaj, da mu je prišel razložit, da ni on kriv, pol mu je pa moral še kinderjajčko spotoma domov prinest.

Tako kot so ti ostale povedale, nič hudih besed pred njim in na čim lepši način mu pokažita, da ga imata oba enako rada, da sta ati in mami vedno na voljo. Bo pa v vsakem primeru verjetno veliko spraševal, zakaj je zdaj drugače in zakaj ni to in ono - pri teh vprašanjih bodi odkrita in strpna (ker bo zagotovo večkrat vprašal isto).

Želim ti veliko sreče pri reševanju vseh težav, ki pridejo ob ločitvi, upam, da imaš koga, ki vama z otrokom stoji ob strani.

Tudi meni se je trgalo srce, ko je takrat 4 letna hčer prijela mojo in ženino roko v želji da se primeva. Ona (praktično že bivša) jo je umaknila. In ko pravi da naju ima oba rada..zdaj je stara 6 let ne živimo več skupaj, sem pa s hčerjo v skoraj v vsakodnevnih kontaktih, grem ponjo v vrtec..in mi je težko če je ne vidim kakšen dan- Ja tako je življenje..

Drum, in kako je potem vse to prenesla vajina hčerka, je kaj jokala ali kako je kazala svojo jezo na dano situacijo? Kako je danes? Sama sem zelo čustven človek in mogoče zato še bolj skrbim in trpim zaradi otroka.