takšno kazen pri nas že nekaj časa prakticiramo. in je zaleglo vse do danes. mal prej sem jo pa odnesla v sobo in ji rekla, da bo notri dokler ne bo ubogala. zaprem vrata, se 5 sekund joče in jo vprašam, ali bo zdaj ubogala. ona meni: "NE". čez nekaj časa grem pogledat zakaj je v sobi takšna tišina in bejba meni reče:"mami bejž ven, ne bom ubogala". čez nekaj časa grem spet pogledat in vrata drži, da jih ne bi odprla, hihita se in se dere: "ne bom ubogala, ne bom ubogala". očitno ji je v sobi všeč. in kaj mi potem od kazni še ostane
saj res, da je zdaj ljubi mir, ko je v sobi
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
05.10.2006, 17:02
kofetek2010
9555
očitno je skapirala, da je soba njeno kraljestvo, zato bo potrebno izbrat drugo kazen 
pa naj za kazen na kauču sedi (brez tV in igrač) in razmišlja dokler ne bo ubogala 
05.10.2006, 17:30
Magi*
4856
če bom hotla, da na kavču sedi, jo bom morala gor privezat - sam, sej veš, da se zna rešit vseh spon in pasov
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
05.10.2006, 17:31
Magi*
4856
zdaj mi je šele kapnilo zakaj me je ZARA spraševala, če se izmuzne samo med vožnjo. na uporabo avtosedeža na kavču še nisem pomislila
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
05.10.2006, 21:16
LEJLA
402
tudi nas dvoletnik je zacel uzivat v sobi
ampak njegova mami je od
gor v sobi je trenutno samo se postelja in se nima s cim vec igrat
vse igrace, knjigce sem vzela ven in so dol v dnevni sobi
05.10.2006, 21:22
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Magi*
takšno kazen pri nas že nekaj časa prakticiramo. in je zaleglo vse do danes.
in kaj mi potem od kazni še ostane
Nič ti ne ostane. Kazen je sama sebi namen in nikoli nima učinka, ki smo ga v glavi zarisali starši...Kaznuješ sebe, za svojo nepotrpežljivost, ne otroka.
06.10.2006, 12:55
nejcko
6556
Jaz se strinjam s Splišni - čisto vseeno je, če v sobi uživa, važno je, da je zaradi svojega napačnega ravnanja ločena od ostalih. Ti pa uživaj, dokler je rada notri in imaš mir pred njo .
Sicer je pa tole šele začetek, ker vidim, da je Zarja pravi kaveljc Bi ji znal Tilen vse sorte fint pokazat, kako se raznim kaznim streže ... ampak ni panike, sem prepričana, da niti najmanj ne bo rabila inštruktorja
06.10.2006, 13:03
ZARA
17227
IZVIRNO SPOROČILO: jana73
pa naj za kazen na kauču sedi (brez tV in igrač) in razmišlja dokler ne bo ubogala
Ja, vejžde. Zara prav nič ne razmišlja, kako sem jo kaznovala.
Drugač je pa tud pri nas še vedno za kazen aktualna soba in ko se pomiri lahko pride ven. Samo ponavadi iz trme noter tuli in vriska (in se seveda smili sama sebi). Je tud ne hodim nikol iskat, ker se po določenem času sama zamoti in je mir. In potem pride ven, kao vsa skulirana. He, he -:)
< Sporočilo je popravil ZARA -- 6.10.2006 13:04:26 >
_____________________________
This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).
06.10.2006, 14:54
corfu
3829
Tudi jaz sem razmišljala o sobi, vendar je to kotiček od otroka, kjer naj bi se dobro, varno počutil in se tam igral. Kako je lahko obenem soba za kazen?
hvala za mnenja
06.10.2006, 17:31
Magi*
4856
corfu, to je tudi mene skrbelo. ampak saj otroka ne kaznuješ ne vem kako kruto, gre samo za osamitev za kratek čas. otroci pa nimajo tako zamerljivega spomina kot mi starejši. no, naši se soba očitno ni zamerila
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
06.10.2006, 17:43
Gina
12402
Eh, mič, v resnici knjige pišejo o posledicah in o kazni kot o dveh različnih rečeh. Pa da kazen nima smisla in da ga posledica ima. Ampak posledica in kazen je lahko eno in isto. Se pravi, če izbereš logično posledico, je to primerna "kazen" (beri posledica) in obratno. V tem drugem primeru, ko posledica ni primerna, logična, je ta posledica (beri kazen) brez učinka.
Drugače pa mora biti posledica, kakor je tudi v življenju vedno posledica, če delaš neumnosti. Življenje vedno kaznuje (beri daje posledice). Primer:
- če ne boš potegnil vode za sabo, bo smrdelo (=posledica)
- če otroka ne boš privezoval v avtu, se ti utegne zgoditi, da bo umrl
- če se boš totalno neprimerno hranil, boš najverjetneje imel posledice na telesu...
Mogoče včasih ni direktne posledice, ampak več ali manj pa če potegneš neko povprečje, posledice so. Ljudje pač tako funkcioniramo, da na nič drugega ne razumemo. Redko koga boš našla, ki bo razumel brez posledic večino reči in jih pokorno izpolnjeval.
Tukaj v konkretnem primeru jaz magi nisem razumela. Zakaj je bila kazen iti v sobo? Jaz tudi dam otroka v sobo včasih, vendar ponavadi to naredim v primeru, ko ga prepričujem, naj se neha dreti in cviliti in trmariti, pa tega noče. Takrat mu povem, da bo šel v sobo, če ne bo nehal, ker nisem pripravljena tega poslušat. In če ne neha, ga dam tja in mu povem, naj pride ven, ko bo nehal. Skratka, a ni to logična posledica? In vedno ima učinek.
Drugače pa tako. Če je otrok rekel, da ne bo prišel ven, ker mu je to fajn, je to zgolj preizkušanje meja. Če bi ti rekla, da ji seveda niti slučajno ne dovoliš ven in da bo še notri, in če bi ti na tem vztrajala, dokler ne bi micena ubogala, bi tudi ona videla, da te ne more izsiljevat. Tako pa te je dobila na levi nogi pri desnem ovinku , ko si se pustila okrog obrnit. Samo vztrajat, vztrajat, vztrajat. Če takole nesramno reče "bejž ven", v resnici ni fajn, še manj pa, da to pustiš. Ma kaj pa vem....vsak seveda po svoje.
06.10.2006, 20:53
Magi*
4856
mogoče res nisem opisala zakaj sem jo "postavila na hladno", se mi pač ni zdelo potrebno. ja ravno zato, ker je prišlo do izsiljevanja, cepetanja, rjovenja, brcanja...in nič drugega ni zaleglo (beri: prepričevanje, grožnje, da bo šla v sobo). in seveda sem jo potem v sobi tudi pustila (potem, ko sem jo šla čekirat, ker se mi je zdelo sumljivo
) dokler ni pogruntala, da pa vseeno ni fino bit sam v sobi. no, danes je pa svoji teti povedala, da je bila v sobi, ker je bila lumpa. evo, otrok popolnoma razume kazen ali posledico, če vam je ljubše. je pa res, da tamala venomer preskuša meje, vedno pogrunta kaj novega in drži starše v stalni pripravljenosti nejcko, ja tebi je kar dobro jasno kakšno imamo mi z našo Zarjo
še ni niti dve leti stara, pa je že prava gavnarka. in kako odgovarja, prav jezikava je. hm, pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
06.10.2006, 20:57
Anonimen
Recimo da sem debela. Nekega dne tega ne morem več prenašati. Kaznujem se tako, da si prepovem jesti čokolado, ki redi. Posledica? Še vedno bom debela, ker nisem spremenila prehrambenih navad. Plus nesrečna, ker sem se kaznovala.
Če bi od otroka nekaj rad, vztrajaj pri tem, da to naredi, ne pa da ga za kazen, ker nečesa ni naredil ali je naredil drugače kot smo od njega pričakovali, zapiraš v sobo. Kako naj zadosti našim pričakovanjem, zaprt v sobi
06.10.2006, 21:53
Anonimen
Zapremo jih v sobo in se vsega tega in še mnogo več naučijo
Ne vem, kako ste tako prepričani, da razumejo posledico.
Ne razumejo je. Še naprej bodo želeli pritegovati pozornost, še bolj bodo cepetali ali pa se umaknili. Razvili bodo jezo ali frustracijo, razumeli pa ne.
06.10.2006, 22:29
Gina
12402
No, mič, pa smo tam, kjer konkretno ugotovimo, da knjige, ki pišejo take nonsense, ki jih navajaš, nimajo prav.
Fajn, ker je tako konkreten primer, boš videla zakaj tako mislim.
Otrok je v večini primerov čisto dobro razumel, da npr. ne sme imeti čevljev obutih doma, ampak mora imeti copatke, ali pa da ne more dobit avtomobilčka v trgovini, ali kaj vem kja... Ampak on zahteva svoje. In tuli in se meče po tleh in cvili in cepeta... Ti vztrajaš. On se mora obut v copatke, ali ne more dobit avtomobilčka.... Ampak se še kar meče po tleh. In potem se obesi za tvojo nogo in visi na tebi in za piko na i te hoče ugriznit..... Karkoli narediš, on še kar naprej cvili in tuli na ves glas.Nekateri otroci so pač taki. Nobena ignoranca ne pomaga, nobeno preusmerjanje, nobeno smejanje, dobra volja... Opisala sm ti samo tipičnega dveletnika. Kaj naredim? Jaz ga dam v sobo in mu razložim, da tega ne mislim več prenašat. Takoj ko se bo vedel sprejemljivo (beri nehal tulit), lahko pride. Vidiš, to je vztrajanje, pa nič drugega. To je posledica, ali če hočeš, kazen. In ja, pomaga. In ja, ne ubije mu volje do življenja. In ja, to je frustracija in popolnoma prav je, da dobi določeno dozo frustracij, zato da se jih nauči prenašat. Mora vedeti, da ne more vedno biti po njegovo. Mora se naučiti to prenesti, da ni vedno po njegovo. Mi smo tisti, ki presojamo, kaj je zanj ok in kaj ne. On je še premali, da bi se lahko odločal, ali lahko ima čevlje gor v stanovanju in ali imamo mi dovolj denarja, da mu kupimo avtomobilček, oz. če je to sploh potrebno in primerno zanj.
Praviš da bodo razvili jezo? Zakaj pa ne bi smeli biti jezni? Naj bodo. Ok je biti kdaj pa kdaj jezen. ne smemo jih prikrajšati za te občutke. Le tako bodo znali ločiti, kdaj je jeza upravičena in kdaj ni. Le tako bodo znali presoditi, a je smiselno se za tako reč jeziti. ugotovili bodo, kaj je velika in resna stvar in kaj ni. To so življenjske izkušnje, ki jih rabi. In glavna reč, naučili se bodo to jezo preusmerjat v reševanje problema, v nekaj ustvarjalnega, ne pa v izživljanje nad drugimi. Če jim dovoliš, da izživljajo svojo jezo nad tabo, kot v tem primeru počno, potem jih samo naučiš, da je to ok in sprejemljivo. Nagrajuješ cepetanje.
Tvoj primer s čokolado je tipičen primer neprimerne kazni, o kateri sem zgoraj pisala. To ni nobena posledica, ampak nekaj neumesnega. Tako kot če bi jaz rekla npr. otroku, da zato, ker je odgovarjal, zdaj ne sme gledat tv. Kakšno povezavo ima to? Mogoče edino v primeru, da gledanje tv vpliva tako nanj, da od tam pobira neustrezne izraze in neustrezno "vljudnost", pa je zato neprimerna. Lahko mu npr. rečem, da morabiti doma ob osmih. In če zamudi eno uro povem, da mu ne zaupam več, da bo prihajal točno - torej je posledica, da ga ne morem več spustiti ven, dokler ne bom prepričana, da se ne bo spravljal v nevarnost, ko bo zunaj do devetih, se pravi da bo točno prišel. Otrok bo dobro razumel povezavo in se bo izogibal naslednjič narediti nekaj, kar ima slabe posledice.
Ali če ti rečem drugače. Heroina nisi začela jemat iz točno določenega vzroka. Strah te je bilo, da ne bi od njega umrla. V službo ne zamujaš iz točno določenega razloga. Strah te je zgubiti službo. Učila si se za šolo. Strah te je bilo, da bi ponavljala ali izdelala preslabo za tvoje pojme. Večino reči delamo tako kot delamo, ker nas je strah. Prav je, da nas ni preveč reči strah. Fajn je biti pogumen. Ampak preveč pogumen pa spet ni ok, ker je logična posledica le-tega, da rineš v nevarnosti. Ne samo v zoprne reči, predvsem rineš v nevarnosti, čisto življenjske: začneš jemat heroin, zgubiš službo, padeš v šoli....nekdo na cesti te pretepe, ker si mu nekaj tako predrznega zabrusil, ne zmoreš biti v nobeni družbi, ker si tako pogumen, da si že nevljuden in nesramen.....
Iz zgoraj naštetega izhraja, da moramo biti ravno prav predrzni in pogumni in ravno toliko prestrašeni v določenih rečeh - ker nam to omogoča lagodno in varno življenje. Se pravi nobena skrajnost ni dobra. Torej moramo otroku omogočiti občutiti ravno prav logične življenjske posledice (ali kazni, če hočete), ki se ravno tako logično zgodijo v življenju že same po sebi, da napeljujejo otroka k razmišljanju, da se to ne splača počet- če se tega nauči v družini, je bolj verjetno, da bo razumel naravne zakone in naravne posledice, ki se dogajajo ljudem in ne bo silil čez meje varnega, oz. rinil v nevarnosti tam, kjer je to življenjsko nevarno.
Zato trdim, da so posledice edina pametna reč, ki jo starš lahko uvede in izvaja.
