Pri meni je pa tako, da sva se z možem že pri 1. nosečnosti zmenila, da bom izbrala jaz, za drugega on itd., če bo kdaj slučajno še tretji ali četrti, ampak dvomim. Torej zdaj je na vrsti za izbiro on, vendar mi njegov predlog sploh ni všeč. Za kompromise ni, ker pravi da sva se tako zmenila in on tudi ni imel besebe pri prvem. Pravi, da se da vsakega imena navaditi. Jaz pa ne vem, če je res tako. A se res vsakega imena navadiš, tudi če ti ni všeč?

Eno je,če se ga navadiš in sprejmeš,drugo pa če ti je všeč.Jaz ne bi dala otroku imena,ki mi ne bi bilo lepo,ne glede na vse.Pa iščita tako dolgo,da bo všeč obema.

a ga pri prvem nisi nič vprašala, če mu je ime, ki si ga izbrala, všeč?
in zakaj ne?

Sem ga vprašala, pa se je takoj strinjal. Zdaj pa isto pričakuje od mene.

Dogovor gor ali dol če mi ime ni všeč se ne bi strinjala in pika,en kompromis pa tudi more bit pa čeprav sta se odgovorila.Ogromno takih tem preberem,kako je enemu nekaj všeč drugemu sploh ne,pa popustit noben noče in enostavno jaz tega ne razumem kako sploh taki funkcionirate v zvezah če vedno vleče vsak na svojo stran,kompromisi so ja nujno potrebni pa naj bo to izbira imena ali čisto nekaj drugega

Tudi midva sva imela podoben dogovor, seveda z pogojem, da je drugemu ime vsaj "za silo" všečno.  Za fantka sem izbrala jst, vsi predlogi so mu bli všeč, tako, da sem imela res proste roke.  No, za pupiko je pa izbiral on in me od začetka nosečnosti pripravljal, da bo Julija, meni pa to ni in ni potegnilo  zaradi določenih razlogov. Ampak ko se je mala rodila,, in so naju vprašali za ime, me je pogledal in vprašal, če bo Eva.. (to je blo meni všeč), pa sem rekla, ne, naj bo Julija. In mi ni žal niti za sekundo. Enostavno ji kaj drugega ne bi pristajalo.

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Res nisi v zavidljivi situaciji. Upam, da se zmenita kot dva pratnerja, ki naj bi se podpirala in skupaj dogovarjala o vajini družini.

Res mi ni jasno, kako lahko pride do dveh stvari, ki me tu motiji:
1. da se sploh spuščate v take zacementirane dogovore in ne pomislite na morebitne posledice
2. kako lahko partner vztraja pri izbiri imena, če vidi, da drugame partnerju ime ni všeč

Pri nas je bila izbira dokaj enostavna. Mož ni preveč zavzet za take stvari, azto sva se zmenila, da sem sama našla nekaj idej in sva jih cca 10-15 zapisala. Listek je bil nato nekje na mizi nekaj mesecev, pa je vsake toliko časa kakšno ime izginilo s seznama - oz. bilo prečrtano - z moje ali njegove strani. Tako se je izbor ožal, dokler nisva prišla do končne izbire.

Zmenjena sva bila, da za deklico izbere on, za dečka jaz - s tem, da mora biti drugemu vsaj malo všeč. Do 35 tedna sva imela Ano (ime bi ji bilo Ana Magdalena), ko pa sva izvedela, da bo vendarle sin pa se je začela akcija... na vse moje predloge je imel komentar Žiga (misli si),  Urh (žaba)  Blaž ( ma ja, blaž glaž) dokler nisem na poti iz ljubljane izgovorila Uš bo...in se je strinjal .

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Pri izbiri imena se morata oba strinjat, torej mora biti obema všeč. Lepo mu povej, da ti ime prav nič ni všeč in naj poskusi najti kaj drugega.
Jaz sama se v take dogovore ne bi spuščala. Odločitev o imenu je od obeh, zato ga izbirava skupaj. Tudi prvič sva ga izbrala skupaj.

Ne vem, če se da navadit, verjetno ja, ampak po drugi strani pa sem spozala mamico z najstniškima sinovoma, ki imata res milo rečeno nenavadni imeni, ki se še vedno vsakič, ko pove, kako jima je ime, začne zagovarjat, da je bila ona po rojstvu dvojčkov tako vesela, da je vse ok, da ji je bilo vseeno in je imeni izbral njen mož, ter da ji še zdaj ni jasno, kje je imel glavo, ker sta res čudni:D. SInova sta že polnoletna... Sekira se zato ne, jasno, da ji zdaj ti imeni predstavljata njiju, vendar pa jima še vedno ne bi dala tako ime.

Midva sicer nisva imela takega dogovora: pri nama je vsak imel pravico do veta - če mu ime ni všeč, lahko da veto in ni omejeno, koliko vetov imaš. Sva bila prepričana, da bova našla ime(na), ki bo(jo) obema všeč in res to ni bil ne vem kak problem, čeprav so nevsakdanja imena. Meni je ime Ronja zelo všeč, vendar če mu ne bi bilo, ni šans, da bi dala tako ime. Sva pa oba za kompromise, ker se nama zdi lažje, da ne zmaga prva izbira/ideja kot pa da mora drugi klicat svojega otroka po imenu, ki mu je totalno mimo. Meni sta za fantke všeč ime Filip in David - njemu nista in nisem niti razmišljala dalje o tem (pa itak jih je preveč).

Ne vem pa, kako bi se zmenila zdaj, če on ne pristaja na kompromise...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz sem že na 2. randiju zvedela kako bo ime njegovi hčerki, če jo bo kdaj imel ... no HB mi je bilo to ime všeč in imamo punco s tem imenom Zdaj pri tadrugem je pa izbiro prepustil meni, a si je pridržal pravico veta (neomejenokrat) ... seveda je meni to logično in nebi hotela vztrajat na enem imenu, če bi vedela, da je njemu ... tak da imeni imava že izbrani, zdaj še čakamo ali bo ali

midva sva bila 120% odločena da bo Alex. no na sredini nosečnosti me je ta ime ratal tok grd da sm ga prepričevala v drugo ime. na koncu nosečnosti sem si želela spet Alex in ne več uno drugo. pa še sama sebi sem se zdela nesramna ker sem mu moje ime uturavala non stop. ko pa sem rodila sem mu rekla da naj se odloči sam. sprva mi ni bilo všeč zdej pa vidim da lepšega imena za mojega sina nebi mogel izbrati. samo to ime mu paše in ga naredi posebnega :)

je fajn, da je ime obema staršema všeč, ja. se strinjam.

Ni variante, da bi možu prepustila izbor imena, do sedaj je predlagal že nekaj meni nesprejemljivih, npr: Dino, halo.
Sva se dogovorila, da mora biti ime obema všeč in ga bova izbrala skupaj.

Špelička, fantje imajo obdobje dinozavrov, tako da bi se jim ime Dino zdelo prav fino.

Če mi ime ne bi bilo vsaj malo všeč, ne bi upoštevala moževega predloga.