Upam da sem lalalej prov napisala...
Nekaj bi ti rada napisala pod naslov zaupanje. Situacija mi je znana. varanje, nezaupanje, oproščanje,...Jaz vem, da je mene moj na začetku veze (sedaj sva skupaj 10 let)varal. Ne enkrat. Sem mu oprostila, nikoli tega nisem zvedela od njega, so mi drugi povedali, sumila sem pa vedno. Moralo je priti do spremembe in odločila sem se da ga postavim pred dejstvo: midva ali konec, ni druge. Bedno, tudi zagrozila sem mu, da če samo še enkrat dobim samo en majhen namig, se lahko poslovi. Ne oprostim nikoli več in nikdar. Od takrat je 100% drugače. Hvala bogu. Preteklo je veliko solza, zakajev, ne zna mi niti sam razložiti teh njegovih dejanj! Napišem ti samo še to: oprostiš lahko, pozabiš ne nikoli in nikdar, s tem sicer lahko živiš, ampak se mora tudi partner potruditi. Daj času čas, pa srečno, pa oglasi se kaj!