cookie-img

Spletno mesto uporablja piškotke

za zagotavljanje spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

writing-img

Začela sva živeti vsaksebi

clock-img

08.11.2005, 08:24

clock-img

Anonimen

V mlajših letih, sem se vedno čudila "materinim prijateljicam", ki to tožile, da sta z možem začela živeti vsaksebi, a točno to, se dogaja tudi meni. MOž ima sicer poklic, ki ga opravlja tudi čez vikende, ponoči, praznike itd, tako da se najine poti večkrat le prekrižajo in po izračunih, ki sem jih delala, se čez cel teden vidiva točno cca. 5 ure. Brez pretiravanja, lahko rečem, da sem imela za luksuz že to, če sva en dan v vikendu (ko je bil končno prost, kar pride vedno le enkrat na mesec) preživela skupaj, v zadnjem času pa vse te dneve raje preživlja z drugimi (prijatelji, sodelavci, s katerimi je tako ali tako cele dneve skupaj (12 ur ali pa še več). Razumem, da ima vsakdo svoj krog prijateljev, s katerimi se sprosti, toda, kljub mojim prošnjam, da omili svoje druženje z drugimi, je stanje še vedno isto. Sprva sem bila prizadeta, potem jezna, potem sem se smilila sama sebi, sedaj pa opažam, da sem srečna, ko sem sama, da uživam, ko ga ni - postala sem popolnoma čustveno odtujena, kot da bi nekdo odprl moje srce in povzročil, da je vsa ljubezen odtekla. Vidim, da nič več ne hodiva po skupni poti, temveč, da živiva vsaksebi. Na moje očitke, da preživiva premalo časa skupaj, mi je govoril, da se drugi vidijo še manj, pa jim vseeno "teče". Kako naj gradiva odnos, če se praktično nič ne vidiva. Trudila sem se, da sem ostajala budna do dvanajstih zvečer, ko je prišel iz službe (da bi spregovorila vsaj kakšno besedo), a on se je le stuširal in šel spat. Priznam, da sem se v zadnje pol leta tudi jaz krepko spremenila - kot sem že omenila, postala sem popolnoma ravnodušna. Je to začetek konca? Opravičujem se za takšen dolg "govor", a sem morala tole izliti.

clock-img

08.11.2005, 08:35

clock-img

smrka

pencil-img

3582

Oh moski. Njih je res tesko razumet, zenske se lahko odpovemu vsemu oni pa "sluzbo" na prvo mesto. **** pa tako zivljenje. Nevem, mogoce ma tvoj tud kako zensko.. ali ima tako sluzbo da mora delat tako dolgo. Jest bi ga mogoce enkrat zasledovala, bi vsaj vedela zakaj se tako obnasa. Nekaj mora bit posredi.

clock-img

08.11.2005, 08:44

clock-img

ninocka

pencil-img

3080

Sprva sem bila prizadeta, potem jezna, potem sem se smilila sama sebi, sedaj pa opažam, da sem srečna, ko sem sama, da uživam, ko ga ni - postala sem popolnoma čustveno odtujena, kot da bi nekdo odprl moje srce in povzročil, da je vsa ljubezen odtekla. Vidim, da nič več ne hodiva po skupni poti, temveč, da živiva vsaksebi.


Sej si si ze sama odgovorila!

clock-img

08.11.2005, 09:52

clock-img

Anonimen

 
A je tole kar pises zate dobro ali slabo? Ti je to vsec.. ali ti ni vsec?
Priporocas, da se mi tako probamo?

Odvisno je, kako je v druzbi efinirana neka veza.. ce bi za idealo veljal tak odnos, ki si ga opisala, bi bilo vse ok.. ker pa ni, se ti zdi, da imas tezavo.. Mogoce pa nimas tezave...
Mogoce bi bilo vec tazav, ce bi zevale tako, kot narekuje druzba..

Treba je opustit te druzbene norme.. in svet bo se lepsi...user posted image

clock-img

08.11.2005, 09:55

clock-img

*barbapapa*

pencil-img

163

anonimnauser posted image

najprej moraša sama s sabo razščistit kaj ti ustreza!!! in kaj si želiš!!!

_____________________________


clock-img

08.11.2005, 10:29

clock-img

Anonimen

Ali je to začetek konca? Povsem odvisno od vaju in vajinih želja.

Ali se imata še rada? Ali oba čutita, da je na vajinem odnosu še možno kaj narediti? Ali pa vama nekje globoko v vama taka situacija dejansko ustreza?
Najprej morata razčistiti sama pri sebi, kaj si dejansko želita in kako ter kje vidita svojo prihodnost.
Če hočeta ostati skupaj kot partnerja in ne kot dva, ki sicer fizično živita skupaj, a vajino življenje dejansko poteka ločeno, potem se morata vsesti in se pogovoriti, povedati, kaj pogrešata, kje sta oba naredila napake (ker za dober odnos morata delati oba partnerja, ne samo eden), kaj lahko popravita... Potem pa začnita delati na tem odnosu, postopno ga nadgrajujta, ponovno odkrijta eden v drugemu tisto, zaradi česar se imata rada. Ta možnost seveda pride v poštev samo, če oba hočeta nekaj narediti za svoj odnos in v njem še vidita možnost za prihodnost. Seveda to pomeni tudi zavestno posvečanje časa eden drugemu.

Če vama življenje eden mimo drugega bolj ustreza, potem je že zdavnaj šlo nekaj narobe in sta si vsakdanjik prilagodila lastnim željam. Lep paket brez vsebine. Takih parov je veliko.
Saj v sebi že vesta, kje je rešitev za vaju.

clock-img

08.11.2005, 10:34

clock-img

muki1

pencil-img

7193

ČAKAJ MALO!
Ne vem, če sem prav razumela. 5 UR NA TEDEN SE SAMO VIDITA? Pa še takrat se ne menita en za drugega? Po mojem si ti že ločena, pa jaz sosedo vidim več kot 5 ur na teden user posted image

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

clock-img

08.11.2005, 11:24

clock-img

Anonimen

Vse je res kot pravite, ampak enostavno ne vem več, kaj naj naredim. Celo leto sem ga moledovala, mu govorila, da bo to uničilo najin zakon, mu poskušala dopovedati, da moraš odnos graditi - ne pa da ga imaš za samoumevnega. In da, moraš ljubezen tudi dajati, ne pa jo samo jemati. Vsekakor se strinjam, da sva oba kriva - on, ker ne uvidi problema in jaz, ker sem se naveličala truditi, toda po enem letu truda, enostavno nimam več moči.

Velik del, pa je kriva tudi njegova služba, ki enostavno onemogoča normalnega družinskega življenja.

clock-img

08.11.2005, 11:42

clock-img

baguSka

pencil-img

18631

Če mene vprašaš normalnega družinskega življenja itak ni več.. Spet pa je vprašanje, kaj sploh vzeti pod ta pojem 'normalno'. Za enega je neki, za drugega je spet neki drucga. Tko pač je. In če ti nisi zadovoljna s tem kar imaš oz. imata, potem boš pač neki v tej smeri nardila. Vsaj pomoje. Edino če ti paše bit na tej mrtvi točki in se nikamor premaknit. Če boš z nami tuki razpredala, se sicer ne bo nič rešilo. Vse boš mogla spet storit sama, ker tvoj partner očitno ne bo. Če ti karkoli ne paše, to partnerju povej in za tem stoj. Če bojo sankcije, jih tudi izvedi. Ne potem spet en korak nazaj na isto.. Če se bo partner hotel špilat s tabo, bo šu s tabo naprej. Če se mu bo zdelo nesmiselno, ga pač ne boš mogla spreminjat. Odločitev bo njegova in v tem primeru gresta potem res lahko vsak samo še svojo pot naprej. Pri sebi pa moraš razpucat kaj hočeš in to tudi stori. To je prvo pravilo. Vedno rešujemo le pri sebi in če se nam drugi pridružijo pri naših odločitvah, je toliko boljše za nas. Torej punca - akcija!

clock-img

08.11.2005, 12:47

clock-img

tijana

pencil-img

55

če ga ne ljubiš več in ti je lepše biti sama potem sploh ne vem kaj imaš reševati. punca zberi se in reši svoje življenje v smislu ljubezni. jaz bi ga zapustila, kajti več kot očitno je da te ta človek ne ljubi več ali pa se mu zdiš kot nekaj čisto samoumevnega. poišči svoje sonce pod tem milim nebom.

clock-img

08.11.2005, 21:24

clock-img

bskrle

pencil-img

3409

A bi odreagiral, če te zvečer ne bi našel v postelji?
Greš kam prespati in mu ne poveš - če si za provokacijo.

A mu še vedno pereš, likaš?

A ti reče, da si mu lepa, seksi, zapeljiva ... Če jaz tega ne slišim 5-7 dni, se že kar čudno počutim.

Jaz hočem svojega moža videti 5 ur na dan ne pa na teden!!!

clock-img

08.11.2005, 23:59

clock-img

Anonimen

Tvoja čustva oz. občutki so po mojem mnenju kar logična posledica dolgotrajnega "stanja", v kakršnem si in si bila in to proti svoji volji. Nekaj podobnega (poleg vsega ostalega zraven) se je dogajalo meni pri bivšem možu. Posledica je bila ločitev. Ker se nikakor ni hotel ukvarjati ne z mano osebno ne z družino na splošno. Delo in prijatelji so bili na prvem mestu, ne glede na vse ostalo. In sedaj sem v bistvu zadovoljna, da se je tako izšlo. Zdaj vem, da nikogar ne moreš na silo spremeniti in mu vsiliti nekih prioritet, če to niso prioritete tudi zanj. Danes jaz vzrokov sploh ne bi iskala. Če tako misli in tako čuti in če ne razume, da jaz želim in potrebujem nekaj drugega, pa tudi, če se ne želi in ne zna in niti noče naučiti vsaj nekoliko prilagoditi, potem je bolje, da se razideva, kakor da trpiva oba. Ja, oba, ker tudi njemu verjetno ni všeč, da bi jaz doma "lajala" vanj, naj se ukvarja z mano. Ne, naj se ukvarja s tistim, kar ga veseli, in če to nisem jaz, potem pač grem.
Če pogovor ne zaleže, če se situacija tudi sama od sebe ne spremeni (v primeru, da bi bilo to samo neko obdobje v njegovem življenju), potem rajši pojdi. Zakaj bi bila uradno poročena, dejansko pa samska? Če je pa lahko drugače?

clock-img

10.11.2005, 19:36

clock-img

Anonimen

V bistvu si že sama prišla do tega, da si srečna, če si sama, če ga ni, in da uživaš, torej si že prebolela. Zdaj je samo še vprašanje, ali boš vzdrževala videz srečnega zakona navzven in boš ostala kjer si ter še ti igrala njegovo igro, tako da bosta živela popolnoma drug mimo drugega (samo to ti nikoli ne bo dajalo občutka svobode, samozavesti, lahko celo padeš v depresijo), ne da bi se kateri potrudil za partnerstvo, ali pa boš zbrala pogum in odšla. Slednje boš verjetno slej kot prej naredila. Pač ko boš pripravljena.
Drugače pa mislim, da tako življenje nima smisla. Tako lahko živiš tudi z bratom ali cimrom, pa tistemu še prati in kuhati ne boš rabila, možu pa verjetno to počneš. Pogovori se s sabo do konca, in ko boš pripravljena, boš odšla.

Zadnji članki

article-img

DARILNI PAKETI

article-img

Vsak mesec podarjamo bogata darila nosečkam, družinam z novorojenčki, malčki in otroki, parom, ki si želijo otroka in ženskam, ki bi se razvajale.

Klikni in izberi svoj darilni paket!

Darilni paketi - Prijava Nosečka
Darilni paketi - Prijava Novorojenček, dojenček
Darilni paketi - Malček (od 1 do 3 let)
Darilni
Darilni paketi - Želiva si otroka
Darilni paketi - Ženska sem