Moja zgodba je takale: v drugi  , ki je trajala skoraj 7 tednov sem zopet doživela ss.
Nekaj dni po tem, ko se mi je prvič pojavil izcedek sem šla v bolnico in tam ostala nekaj dni na opazovanju, delali so mi UZ-je. Bilo je takole:
petek:  popoldan dobim svetlo rjav izcedek
sobota: svetlo rjav izcedek do večera, potem ga ni več
nedelja: brez izcedka
ponedeljek: brez izcedka, zjutraj sem imela pregled pri G, izcedka ni bilo, krvavitev ni bila nikjer vidna, vidna gestacijska vrečka in rumenjakov mehurček, plodeka še ni bilo.
torek: Zvečer pa se mi je ponovno pojavil izcedek temno rjave barve, moj dragi me je odpeljal na urgenco. Vidna je bila gestacijska vrečka in rumenjakov mehurček,plodeka še ni bilo (isto kot en dan prej pri mojem G) . Videla se je tudi neka krvavitev v maternici(en dan prej moj G ni videl krvavitve, ker se je ni še nikjer videlo).
sreda: sem v bolnici, preverijo mi kri in vodo
četrtek: še kar v bolnici. Popoldan med obiski fejst zakrvavim in me takoj odpeljejo na UZ. G je rekel, da je v maternici velika krvavitev, ki je že čisto sploščila gestacijsko vrečko. Rekel je, naj počakam do vizite, da vidimo, če se bo samo sčistilo, ker če ne, grem zvečer na abrazijo. Do vizite nisem fejst krvavela. Pri viziti je bila ena druga G, naredila mi je UZ. In potem šok: videla je plodek  velik 3mm in srček, ki zelo počasi utripa! Prvič se je videl plodek, ampak žal so bili utripi prepočasni. Rekla je, da bomo počakali do zjutraj in še enkrat naredili UZ, ampak da je zelo malo možnosti, da se nosečnost obdrži, ker je v maternici velika krvavitev in zato, ker plodeku zelo počasi bije srček. Ampak: od ponedeljka je vse skupaj zraslo, celo plodek se je pojavil, tako da se j Beta HCG je bil 9124, kar je bilo normalno za toliko staro nosečnost. Vse skupaj se je očitno razvijalo.
petek: zjutraj grem na UZ, sledila je abrazija, ničesar več ni bilo, ne utripa, ne plodeka.

Sedaj pa me zanima, kaj ve mislite? Nosečnost se je očitno razvijala, ampak nekaj jo je oviralo... Mislite, da je kriva pregrada, polip, miom ali kaj podobnega, ali mislite, da je bila to okvara ploda? Kako je bilo pri vas- tiste, ki ste splavile zaradi pregrade, kako je izgledalo? Vam je odmrl plod ali kako? In tiste, ki so rekli, da vam je odmrl plod- zaradi okvare? In kako je izgledalo?

Vem, da je to težko reči, ker ne veste, kako se je vse skupaj dogajalo v maternici, jaz slučajno vem, ker sem bila v bolnici in so mi delali UZ-je. Ker če mi ga v četrtek ne bi še enkrat naredili tudi ne bi vedela za plodek in utripe.

Prosim, pomagajte mi in napišite svoja mnenja.

Malo sem zakomplicirala...

Hvala in lp.

Pozdravljena
Nekaj časa nazaj sem pisala o poteku svojega ss. Na hitro ti lahko napišem še enkrat.
zanosila sem v začetku aprila 2005 na prvi pregled so me naročili 24.5. Prvi mesec je potekalo vse ok ,drugi mesec pa se je začelo pojavljato izcedek erjave barve.Govorila sem z zdravnikom ,ki mi je dejal da sem naročena na pregled pa bova potem videla kaj bo .Res bilo je dva dni do pregleda.Prišel je ta da za pregled,nisem več imela izcetka.Na uz je bilo vse ok videno ,palo me je motilo kako je g. pri uz prtiskal na želodec.? No po pregledu sem šla v službo in čez nekaj časa sem začela krvaveti. Poklicala sem moža in me je takoj otpeljal v Boln.Tam mi G.da se spet vse vidi in je ok. Počakati treba da narava naredi svoja.Pretpisali mi niso nobenega zdravila in ne bolniškrga staža.In naslednji dan v služi sem zelo močno krvavela .V boln. je tokrat g. rekla da se več nič ne vidi in da je vse odšlo .Po čiščenju pa so mi dali en teden bolniške ,prej pa ne?! In talo sva z možem čakala eno in pol leto ,da sem lahko zanosila.Prej ni pa ni ratalo.Ne vem kaj je pri tebi bilo narobe,vem pa da nisi ti nič kriva ali ,da nisi z svojimi dejanji pripomogla h dogotku.Narava je pač taka.Zdaj si malo odpoči ,naberita nove moči in nato spet v akcijo.Ne se pa sekirat ali si kaj koli očitat.Iz srca vama privoščim vso srečo!LP

Če si bila v bolnici, ti niso delali nobenih preiskav, zakaj je prišlo do ss? Možno je vse, kar si naštela. Kaj je pa v resnici bilo, pa kdo ve.

Pri meni je bilo tudi čudno vse skupaj. Doma sem zelo krvavela, da sem sama pri sebi že rekla, da nič ne bo, na UZ-ju šok, v maternici se ni videlo krvavitve, srček je veselo utripal, vse je zgledalo normalno za 9. teden nosečnosti. Čez tri ure je bilo pa vsega konec. Plodek mi je prav padel ven, sem ga čutila in videla. Rekli so, da je možno, da je kakšna genska napaka, ugotovili so mi, da imam neko vnetje in sem šla domov iz bolnice z antibiotiki, 6 tednov po porodu so ugotovili, da imam še eno bakterijo. Vse to je bilo lahko krivo, ali pa tudi kaj čisto drugega. Meni je G rekla, naj ne razmišljam, kaj je bilo narobe, kaj sem sama storila narobe, ker proti temu ne moremo nič. Vem, da je boleče, tudi sama sem dan za dnem premlevala, kaj je bilo narobe, pa vse bolj vidim, da nima smisla. Ravno danes sem se pogovarjala z eno mamico, ki je tudi medicinska sestra in je rekla, kakšne otročke, uboščke, vse vozijo k njim. Jaz sem si pri sebi rekla, da če je moralo kaj biti narobe, je bilo bolje, da je bilo takrat. Smrt otročka ali kakršnekoli druge težave bi veliko težje prenesla. Saj takoj po splavu zelo boli, včasih mi je tudi še sedaj hudo, ko pomislim, kakšen trebušček bi imela, je pa vse lažje sprejeti, da je za nekaj že dobro tako kot je. To, kar se ti sedaj dogaja, je faza žalovanja. Vzemi si čas, odžaluj, daj iz sebe, pa pusti času čas. Vem, da so to obrabljene besede, a pri sebi vse bolj spoznavam, da je to čisto res. Ne izbrišejo se bolečine, le naučimo se živeti z njimi. Pogumno naprej, pa držim pesti, da te kmalu obišče sreča.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Pikabu, Naja3, Bastian111, hvala vam za odgovore in lepe besede. Zlata vredne punce ste in tudi jaz želim vam zdravje, srečo, osebno zadovoljstvo.

Rada bi samo, da bi dobila konkretne primere, predvsem tistih punc, katerim so povedali vzrok ss ali so kakorkoli drugače izvedele, kaj je bil vzrok njihovim ss.

Hvala vam pupike in lp.

urskaj, pomojem se kar se da G izogibajo temu, da bi morali povedati točen vzrok. Vsaj jaz sem pri sebi tako začutila. Bolj, ko sem spraševala in drezala, bolj je bilo vse mogoče. Namreč, jaz sem imela ves čas povečan izcedek, pa nič neobičajen, sem potem spraševala, če bi se morala prej priti pokazat, če je bilo krivo vnetje, bi lahko rešili nosečnost, če bi prej dobila antibiotik? Pa krči so se mi začeli že en dan prej. Sicer so bili podobni popadkom, ampak niti v sanjah nisem pomislila, da lahko pomenijo splav. Pa sem spet spraševala, če bi mi lahko pomagali, če bi takoj prišla. Nobenih konkretnih odgovorov nisem dobila, nihče si ni upal točno reči, kaj je bilo narobe, samo to so vsi rekli, da je lahko vse to pripomoglo in da je narava pač poskrbela in naj se ne obremenjujem, kaj je bilo. Jaz mislim, da malokomu povedo, kaj je bil točen vzrok in da se bolj kot ne izgibajo temu.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Misim, da ne povejo vzroka, ker ne vejo....Ne vedo in jih tudi ne zanima....

Če vam povem, da se je meni 3x zgodilo isto (šla em na prvi UZ = vse odlično; začele so se hude slabosti, ki sem umirila s Rupurutom in par dni po tem je plodek umrl!!!)

Ista stvar 3x!!!!! In trdijo, da Rupurut nič ne škodi. OK. (Živo se spomnim svojih razmišljanj, da saj ne bo nič hudega, če poližem vsaj polovičko le-tega. In je 2 dni potem bil konec...Na UZ-ju je plodek nehal rasti in srček utripati ravno v tej starosti, kar so odkrili šele pri pregledu 15 dni potem) Naslednjič ne bom Vzela Rupuruta in ne bom šla na prvi pregled pred 10.tednom
Pa da vidimo, kaj bo potem.....

Glede vzroka so res zadržani, ker ga res verjetno niti sami ne vedo. Ampak najlažje je reči, da je bil verjetno plod okvarjen. Vendar se potem vprašaš, ali je to naključje ai usoda, da je bil plod okvarjen dvakrat ali trikrat zapored??? Vse sorte potem razmišljaš... mogoče je bil enkrat okvarjen in enkrat je bila kriva pregrada.... ali pa... mogoče je obakrat kriva pregrada.... ali pa... ne, mogoče imam miom ali polip in je krivo to... skoraj se mi že meša od razmišljanja o tem, komaj čakam histeroskopijo, da  vidimo, kaj bo.

Živijo, tudi jaz imam eno podobno izkušnjo. Žalostno je, da če s tremi g. govoriš, vsaki ti bo povedal svojo in še trdili bodo, da uni drugi nima prav in da do tega ne mora priti.
Pri meni, je po mnenjih dohtrjev pregrada ali mogoče kromosomska napaka, imela sem tudi malo vnetje brez zdravljenja, ...
pole se pa dajo še mnenja "domačih" mogoče sem jedla kej k ne bi smela, mogoče ne bi smela na utrujajoč sejem z avtom, ne bi smela toliko bit za PC-jem..., ne bi smela tako prekinit s kajenjem, aja in da na stres ne pozabim, svašta slišiš.

Samo poznam primere, k so vse tako delale kot jaz in imajo zdrave otročičke...

lp

Punce, veliko sreče vam želim...

Men je G rekel, da če je nosečnost zdrava, lahk grem na Mount Everest in bo vse ok, če pa ni zdrava nosečnost pa lahka skos pri miru ležim pa bo vseeno šlo naprej.

urskaj - razlogov je lahko ogromno in g. velikokrat razloga sploh ne najdejo oz. ne vedo v čem je problem. Menim, da zelo redko ugotovijo v čem je težava in če jo ugotovijo to poskusijo odpravit le če to znajo.

Mislim, da se s tem ni smiselno obremenjevati, ker vsakič je lahko kaj drugega, lahko imaš pa 10 zdravih otrok. Nikoli ne moreš vedeti kaj sledi v naslednji nosečnosti.

Moj primer: prvič zanosila brez težav, v 21t prekinitev zaradi nepravilnosti ploda, kar so ugotovili na Uz - sledila abrazija (preiskave ploda so pokazale trisomija 13 ) - sledil je genetski posvet: vse je kazalo na slučaj, to se baje redko zgodi, ste mlada, boste imeli lahko še 5 otrok, če boste hotela bla, bla, bla,..... Čez 6-8 mesecev ponovno zanosim brez težav, v 16t sledi ponovno abrazija zaradi nepravilnostui ploda ugotovljenih na UZ - genetske preiskave, diagnoza: mozaik trisomija 12 (trisomija se kao v eni familiji niti slučajno ne ponovi  je rekel genetik prvič na posvetu, če pa se bom imela pa smolo); sledi drug posvet: še vedno vse kaže na to, da imam samo smolo, moja g. pravi, da takega primera še ni imela in preden sem dobila genetske izvide ona meni pravi, da ni druge, da naj kar zanosim ; no, na to mi predlagajo, da naj dava s partnerjem kri (ponavadi se to, da po treh ss) - izvidi so normalni, genetski posvet ni potreben; čakam še kaj bo rekla g. - se moram še naročit, čeprav razmišljam o menjavi g. zaenkrat je diagnoza zakaj je do tega prišlo: SMOLA

Imam tudi težave s ščitnico - vsi pravijo, da to ni povezano (ginekolog, splošni zdravnik, spraševala g. Pirnata na MON-u, genetik, na monu na genetski posvetovalnici), grem delat teste za alergijo na Golnik - dr. tam pravi, da je za vse kriva ščitnica

Komu verjet kaj naredit? Začet študirat medicino? Hotela sem narediti še dodatne preiskave - na monu rekla, da ne morejo ugotoviti ali bo vse ok ali ne bo (se pravi brez veze delat druge preiskave)

Mislim, da rešitev je samo ena: poskusiti znova in znova (mogoče dokler ti rečejo, da se ogrožaš), preproditi strah in upati, da morda bo tokrat uspelo oz. se vdati v usodo, da ne boš nikoli  ali pa čakati na čudež....... 

Se opravičujem za dolg post, ampak hotela sem samo povedat, da tudi, če ugotovijo kaj je bilo narobe s plodom in kaj je privedlo do ss, ni rečeno, da bodo to znali odpraviti.

Natasarobi, sem vesela, da si toliko napisala, vsaka izkušnja je dobrodošla.
Žal mi je zate .

Jaz se sprašujem ali je pri meni res tudi smola dvakrat zapored ali kaj Sem ravno jaz med tistih 20% punc, ki doživijo ss in to že dvakrat zapored Težko verjamem, ampak močno in srčno upam, da je res tako in da je pač tako naneslo, slučajno dvakrat in da ne bo večkrat  in da v tretje in četrto in mogoče še petega bebija naredimo...

SREČNO!

natasarobi, hudo mi je zate upam , da zdaj ko boš zanosila da bo vse ok!!!!!
Ni hudič, da ne bomo zanosile in donosile itak da bomo!!!!!!!!!!!!
In to še letos boste vidle kako bo letos lepo leto.

urskaj, fragola- hvala obema.

Trenutno sem v fazi, ko nisem še čisto prepričana kako naprej. Sedaj čakam še na ene izvide, ki bodo mogoče pokazali kako naprej.

Sicer poskušam ne misliti na vse skupaj, ampak se skoz nekaj dogaja s tem mojim zdravjem in se mi zdi, da sem bila v zadnjih dveh letih toliko pri zdravnikih kot prej v 30 letih skupaj. S tem ne mislim samo zdravnikov povezanih z ginekološkimi težavami, ampak tudi zobarja, splošni zdravnik, pa razni zlomi  .

Kot pravijo: za vsakim dežjem posije sonce in za vsakim soncem pada dež, toda upam, da bo leto 2008 in 2009 predvsem sončno.

Natasarobi, se strinjam. Naprej moramo gledati pozitivno!

Jaz sem vprašala dr. Pušenjaka, kaj lahko vzrok ss, pa mi je odg. da v bistvu premalo poznajo vzroke, ampak v večini je pregrada ali nepravilnosti ploda.
Preiskave začnejo delat šele po 3 ss.
Pa še to mi je odg., da se splava ne da preprečit, tudi če greš takoj na urgenco ne.