Danes sem nekaj razmišljala, kaj dejansko je učenje pesmic na pamet in kaj s tem dosežemo oz. kaj ima otork od tega.
Ko sem bila jaz v OŠ se nismo nikoli učili dolgih pesmi na pamest, vedno le en del. Pa še recimo zdaj,kljub letom,ki so minila in tudi temu, da se nisem rabila učit celih na pamet znam Vrbo, pa Soči pa še marsikatero.
Na to sem se dejansko spomnila, ko mi je danes hčera recitirala celo Soči, v 7.r., v jeseni se je morala naučiti Vrbo, .... Pa zdaj razmišljam...kakšen namen ima dejansko učenje pesmi na pamet? Potem,ko jih pa sprašuje, pa itak pride vsak učenec na vrsto za samo eno ali dve kitici??
zanimajo me odgovori predvsem učiteljic, slavistk in tistih, ki ste na razredni stopnji.
Tamala, v 4. razredu, pa se je pred dnevi tudi morala naučiti pesmico, dolgo 6 kitic .

Lahko podam samo moje mnenje, saj nisem "od foha": meni se je namreč vedno zdelo bedasto, da se moramo pesmice učiti na pamet - pač, kje mi bo to prav prišlo... Zdaj si pa mislim, da je bilo čisto dobro za treniranje možganov, urjenje spomina in tudi za nekaj discipline. Da bi pa rekla, da mo kaj od tega pride prav - potrebujem zagotovo ne, kakšen citat pa paše k splošni izobrazbi.

Lahko deluje bedasto, je pa dober možganski trening. Učenje na pamet uri spomin in kasneje se učenci lažje učijo snov na pamet. In ker je naš šolski sistem zasnovan tako, da je veliko stvari potrebno znati na pamet, je to samo v dobro otroka. Za učitelja je večinoma en kup dodatnega dela, ki mu samo jemlje čas, ko hiti naprej z učnim načrtom.
Mene je mama že kot zelo majhno učila pesmice na pamet, že pri treh letih sem recitirala pesmi, ki jih kasneje recitirajo šolarji. In še danes imam odličen spomin. Na faksu mi je to prišlo zelo prav saj sem si lahko zapomnila nekaj strani na pamet točno tako kot so bile zapisane v knjigi. In to od alineje do alineje (naštevanje).

Pri majhnih otrocih so pesmi pomembne tudi zaradi ritma, ki ga otrok podzavestno srka vase. Kasneje so dobra podlaga za samostojno učenje.

Jaz vidim v učenju pesmi samo pozitivne stvari. In če bi mi čas dopuščal, bi dala pesmico na teden.

Učenje pesmi na pamet je cilj iz učnega načrta in mora biti iz tega vidika izpolnjen. Samo ta del je nejmanj logičen, če takole napišem.
Bolje bo takole:
Načeloma se meni zdi fajn, ker spoznavajo tudi poezijo (jaz jim rada kar vmes za motivacijo kakšno pesem povem, kakšno tudi večkrat, si jo kar zapomnijo, vendar je pomembno, da pesem poveš tako, da jo otrok dojame kot zgodbico, ali drugače, da jo dojame, kot če bi gledal MTV, se pravi je vsak pesem svoj filmček), ker je poezija drugačen "medij" kot proza in večinoma je ne poznajo toliko kot prozo, zato je še toliko bolj pomembno, da jim jo predstavimo na pravilen način.

Spoznavajo različen "jezik", saj poezija uporablja drugačne besede, kot proza, pa tudi spoznavajo ritem in rimo.

Če se pesem naučijo na pamet, se navajajo predvsem na javno nastopanje, ki je pri pesmi veliko lažje, kot pri prostem govorjenju, pa navajajo se na doživeto pripovedovanje, kar je spet pri nečem naučenem lažje, kot pri prostem pripovedovanju - vse to lahko potem prenesejo v vsakdanje življenje, s pesmijo, recitiranjem si pridobivajo zaupanje.

Vsaka pesem, ki se jo v življenju naučijo, pomeni znanje več, večjo splošno razgledanost.

Naučijo se tvorit rimane verze, bogatijo besedišče, včasih poustvarjajo ob doživetem, predvsem pa dobijo občutek za zvočnost jezika, in za "igranje" z besedami.

Tako nekako si jaz razlagam poezijo. Neko učenje pesmi kar tako, zato da je, se mi zdi brez pomena. Če pa je pesem primerno izbrana, zanimiva in otrokom blizu, pa če se pol pesmi že itak naučijo v šoli, med predstavitvijo, potem pa se meni zdi to čisto fajn stvar.

btw, meni je mami v otroštvu večkrat namesto pravljic brala pesmi in jaz tudi to počnem - morda imam zato tako rada poezijo (pa ni mi žal, ker smo se morali naučiti cel Uvod h krstu pri Savici, pa Soči, pa ker znam pol Prešerna na pamet, pa Župančiča pa še koga drugega tudi...fajn je to)

Ja, Gina, se strinjam s tem o treningu možgan in učenju na pamet in spoznavanju poezije. Vendar pa se mi zdi to, da se morajo v zelo kratkem času naučiti toliko doooolgih pesmi na pamet, pretiravanje. Namreč poleg vsega učenja,ki ga imajo v 7. r. je to res dodatna obremenitev.

Veš, jaz nimam pojma, koliko je tega v 7. razredu, ampak ti verjamem, da pretiravajo, ker mi je jasno že to, da imajo čisto prenatrpan učni načrt. Je že tako čist nečloveško sledit vso množico ur v šoli, potem narediti vse naloge, potem ti dajo še kakšne projekte za dodatek, na koncu se pa še nauči za vso množico predmetov za naslednji dan. Ne ne, tukaj se jaz strinjam, da je program nemogoč in preobremenjujoč za otroke. Pa ko bi vsaj dolgoročno pol toliko odnesli od tega, kot je načrtovano (utopija!). Saj ni mogoče, ker je program precej narobe zasnovan. Jaz poznam kar nekaj mamic, ki rečejo, da bi še imele kakšnega otroka, če mu ne bi bilo treba v šolo hodit - tako slabe izkušnje imajo.
Pri ta malih se vse pesmi naučimo v šoli. Nobene ni treba doma ponavljat, si vzamemo čas in potrpljenje, da se v skupini naučimo, potem pa ni problem niti sam pripovedovat.

Ja, Gina,, saj to je to. Vsak dan je  v šoli od 7.25 do 14.30, dvakrat tedensko celo do 15h. Potem pa pride domov, ima kupe domačih nalog ( ki niso obvezne, a jih mora naredit, ker si učitelji tega ne dalo dopovedat), pa naučit se mroa kopico sega. In kaj mi potem pove? Da imajo vse teste planirane za mesec junij, maja nič, v aprilu pa le nekaj malega
Torej....zgleda,d a še vseeno niso dovolj obremenjeni!

Meni je bilo pa to vedno všeč. Še zdaj jih znam. Verjamem pa, da je problem pri otrocih, ki jih to ne zanima in si jih zato težko zapomnijo. Potem res vzame to ogrooomno časa, ki ga najbrž otrok ravno nima. Ali zmanjka časa, ali pa volje. Čeprav se tudi meni to tudi zdi en fajn trening za možgane.

Sama sem zagovornik učenja pesmi na pamet, pa ne kakršnih koli pesmi, ampak pesmi, ki imajo  literarno vrednost. Tudi kakšne druge izreke, mislil, pregovore je potrebno znati.
Poleg tega da se s tem uri spomin, vadi govorna izreka, nastopanje  - sama vidim samo poz. stvari. Težave lahko nastopijo pri učencih, ki imajo težave s pomnjenjem, a teh je v resnici malo.
V službi pač to prakticiram toliko kot zahteva UN.

Meni učenje pesmic na pamet v šoli ni delalo težav in zaenkrat našima šolarjema še tudi ne. Se tudi meni zdi takšno učenje fina motivacija za urjenje spomina. Sama še zdaj na pamet znam marsikatero pesmico. (sem sama sebe presenetila )
Mojadva šolarja se sedaj na pamet učita tudi pesmice, ki se jih v šoli ne učijo - da jih lahko mali sestrici pojeta ali deklamirata.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.